Omrežje FON WiFi
Vsebina |
Finančna injekcija za Fon (Vir: 24ur.com)
Fon, globalno omrežje zasebnih dostopovnih točk Wi-Fi, je pridobilo 10 milijonov evrov dodatnega kapitala.
Podjetje Fon, ki razvija globalno omrežje zasebnih dostopovnih točk Wi-Fi, je od obstoječih in novih investitorjev pridobilo 10 milijonov evrov dodatnega kapitala za širitev uporabniške mreže.
Fon ponuja brezžične usmerjevalnike, ki omogočajo uporabnikom, da del svoje internetne povezave dajo na voljo članom mreže, ki se znajdejo v bližini.
V zadnjih dveh mesecih je Fon podvojil število dostopovnih točk, ki jih je zdaj 120.000, uporabnikov omrežja pa je že 320.000. Fon v partnerstvu s Skypom ponuja brezžični dostop Wi-Fi uporabnikom mobilnega Skypa.
Vroče točke (Vir: Mladina)
Prenosni računalniki postajajo vedno bolj priljubljeni. Postali so pač cenovno bistveno dostopnejši in hkrati zmogljivejši, kot so bili še pred nekaj leti. Večina jih je opremljena tudi s karticami, ki omogočajo brezžični priklop na internet, kar pomeni, da lahko z njimi uporabljamo vse dobrine, ki jih ponuja splet, kadar se nam zahoče. Le še tako imenovano vročo točko ali hot spot, kot jo popularno imenujejo po svetu, ki omogoča dostop do interneta, je treba najti. Nekatera mesta predvsem po Evropi, Aziji in ZDA se rada hvalijo, da bodo do svojih prebivalcev in tudi do obiskovalcev, kar zadeva splet, zelo prijazna in da so ali pa še bodo zgradila javna brezžična internetna omrežja. Po možnosti bodo ta celo brezplačna ali pa bo treba za uporabo plačati le nekaj drobiža. V eni najbolj tehnološko razvitih držav na svetu, na Finskem, so celo napovedali, da bodo s tako imenovanimi wi-fi omrežji opremili tudi avtobuse in tramvaje.
Načrti v Sloveniji
V Sloveniji se za zdaj še ne govori o kakšnih ambicioznih načrtih glede tega, da bi kakšno mesto na lastno pobudo omogočilo brezplačni ali nizkocenovni dostop do spleta vsaj v, recimo, strogem središču. Večina županov večjih slovenskih mest tarna, da nimajo denarja niti za osnovne zadevščine. Hkrati bi bila to konkurenca slovenskim internetnim ponudnikom, poleg tega bo kmalu polovica slovenskih gospodinjstev že imela dostop do spleta. Toda kaj storiti, če imate pri roki prenosni računalnik in bi srčno radi prebrali elektronsko pošto, uporabili elektronske bančne storitve ali pa stavili v kakšni spletni stavnici, nimate pa pojma, kako priti do spleta?
Mobilna telefonija
"Najbolj se splača imeti kartico EDGE ali pa UMTS," pravi Grega Šimenc, vodja laboratorija računalniške revije Monitor. Dostop do spleta prek omrežij mobilne telefonije je najpreprostejši, najnovejše tehnologije, še posebej tretje generacije, omogočajo tudi več kot spodobno hiter prenos podatkov, vsaj v urbanejših krajih. Poleg tega mobilni operaterji omogočajo še EDGE- in UMTS-roaming v tujini, to pomeni, da tudi v tujini lahko do interneta dostopate precej preprosteje. Edina pomanjkljivost je ne ravno nizek račun za preneseno količino podatkov.
Brezplačni "hot spot"
Druga možnost je, da najdemo kakšen "hot spot", po možnosti brezplačen, in se skušamo s svojo prenosno napravo prek njega priklopiti na internet. Ena od možnosti je, da poiščemo recimo kakšen lokal, ki že pri vhodu opozarja, da ponuja brezplačni dostop WLAN. Lahko pa poiščemo kakšno odprto domače wi-fi omrežje in se skušamo ilegalno priklopiti nanj, kar je malce moralno in etično sporno. Toda "švercanje" prek tujega internetnega dostopa je marsikje zelo priljubljeno. Večina domačih omrežij je sicer zaščitena z gesli, toda prej ali slej se najde kdo, ki ima omrežje povsem odprto.
Nezanesljivost "švercanih" točk
Malce bolj razsvetljeni v "švercarskih" zadevah pravijo, da je tako početje sicer precej nezanesljivo. Nekatera domača brezžična omrežja so lahko danes odprta, ko pa lastnik ugotovi, da njegov dostop do spleta uporablja še kakšen nepovabljenec, ga hitro zaščiti. Sicer so priklopi na tuja omrežja še posebej priljubljeni v kakšnih večjih stanovanjskih soseskah, saj si tako marsikdo zagotovi brezplačen dostop do interneta. Vendar mojstri takšnega početja pravijo, da se je treba opremiti z dodatno opremo, recimo z malce zmogljivejšo anteno, priključeno na wi-fi kartico v računalniku. Pa še potem ni rečeno, da je uspeh zagotovljen.
Nevarnosti odprtih točk
Uporaba odprtih točk je lahko tudi precej neprijetna, ker se je po svetu že dogajalo, da so kakšni kiberzlikovci nalašč pustili odprt hot spot z namenom prestrezanja podatkov tistih, ki so se nanj priključili. Tako so se dokopali do gesel in uporabniških imen nič hudega slutečih uporabnikov odprte vroče točke.
Kako do vroče točke
Inovativna zamisel, kako tržiti vroče točke, se je porodila sodelavcem španske La Fonere, ki skuša ustvariti največjo wi-fi skupnost na svetu. Router stane pb. 25 €. Ustvari dve brezžični omrežji. Del je javen, drugi del pa je za zasebno uporaboo. Fon točke se ločijo po predponi fon. Tam se lahko priklopiš in vpišeš svoje geslo. Zadeva deluje po vsem svetu. Tistim, ki niso člani skupnosti, Fon zaračuna priklop na katerega izmed svojih članov.
Končni poslani predlog
| BO glavna stran | | Blog | | MediaWiki:TodoTasksValidProjects | | Peskovnik |
