Projekt:Podskupina za znanje

Iz BitnjeWiki

Skoči na: navigacija, iskanje

Težko bom svoje predloge zadovoljivo opisal v dokumenti. Za to bi potreboval predstavitev v živo. Upam, da je dovolj razumljivo zapisano. Če imate kakšno vprašanje, mi ga lahko pošljete kar po elektronski pošti .

Začel bom s 4. točko in sem vmes povezal tudi z drugimi točkami:

4. Revizija srednješolskih programov in prilagajanje potrebam gospodarstva.

Zadnjič je bil v oddaji, ki jo vodi Sašo Hribar, predstavljen poklic strojnik. Gospod, ki je predstavljal poklic, je dejal, da se želja po strojništvu pokaže skoraj v vseh ljudeh, ko so majhni. Začnemo se učiti tako, da najprej neko delujočo stvar razstavimo in si ogledamo, kako je sestavljena. Prepričan sem, da se dobro spominjamo, kako smo doma razstavljali razne stvari, najprej se je našla v kleti ali na podstrešju kakšna stara budilka, kasneje so bila to kolesa, pa mopedi. Problem pa je nastal, ko smo kakšno stvar razstavili tako, da je kasneje nismo mogli več sestaviti v delujoče stanje. Zato so nas (smo svoje otroke) starši pri teh raziskavah ovirali. Tudi v šolah se verjetno iz istega razloga takih metod ne uporabljamo.

Verjamem pa, da bi bile te metode učinkovite. In prav tukaj imamo vsaj eno dobro možnost. V šolah uporabimo odprtokodno programje. Ima prav vse dobre lastnosti: da se ga razstaviti in pogledati, kako je zgrajeno, lahko ga popravimo in oblikujemo po svojih željah in se s tem učimo. Ima pa eno veliko prednost pred mopedi: če ga pokvarimo enostavno vzamemo novega. Pa še nič ne stane.

V šolah se lahko uporabi veliko odprte kode. To so ugotovili tudi v inštituru OKO (http://www.institut-oko.si). Na njihovi spletni strani si lahko ogledamo tudi rezultate raznih raziskav in anket. V inštitutu OKO učitelji in drugi uporabniki po vsej Sloveniji dobijo svoj strokovno informacijski center, ki jim bo poleg svetovanja, priporočil in usmeritev, nudil vso potrebno strokovno, izobraževalno, organizacijsko in administrativno pomoč ter vsakdanjo operativno pomoč pri reševanju njihovih problemov. EU svojim članicam med drugim tudi priporoča strategijo spodbujati sodelovanje študentov v odprtokodni skupnosti (gradivo je bilo pripravljeno novembra 2006).

Na ta način bomo za prihodnost pripravili ljudi, ki se bodo znali uporabljati odprtokodne program in se hkrati tudi zavedali, zakaj so odprtokodni programi boljši od zaprtih in licenčnih programov. Prav gotovo bodo nekateri zaposleni tudi v javnih službah in bodo lažje uporabljali odprtokodno programje. Tukaj se dotaknem točke 1, to je racionalizacija poslovanja javnih zavodov.

Tonyja Stancot, ustanovitelj Center of Open Source&Government v Washingtonu, je razložil tudi:

Izobraževanje. Odprtokodna programska oprema je idealna za šolanje informatikov. Študentje se lahko preizkušajo "v živo", ne pa na nekakšnih šolskih igračkah. Mnogi priznavajo, da jih je prav to naredilo za informatike. Po drugi strani je jasno, da bi brez rešitev, ki so jih v preteklosti prispevali prav študentje, informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) zgledala precej bolj borno. Lastniška programska oprema z "zaklenjeno" izvirno kodo je skregana z izobraževanjem. Tisti, ki ji kljub temu zagotavljajo monopol v šolah, pa so skregani s pametjo. Izobraževanje z odprto kodo v informatiki je nekaj takega kot izobraževanje z metodo primerov v ekonomiji: ekonomski fakulteti, ki ne uporablja take metode bi morali prepovedati vpisovanje.
Zaposlovanje. Poslovni model za odprtokodno programsko opremo je podoben kot pri specializiranih storitvah, kar pomeni zelo distribuirano ponudbo. V prispodobi bi lahko rekli, da dobi vsako večje mesto priložnost za svojo "Silicon Valley", kjer je možno vedno poiskati primernega svetovalca za odprtokodno programsko opremo. Dobršen del denarja za informacijsko komunikacijsko tehnologijo, ki ga je vsak dan več, ostane "doma", preveden tudi v delovna mesta, ki so zanimiva za mlade ljudi in imajo bodočnost. Ambiciozna mesta tega ne bi smela zamuditi, prvi korak pa morajo narediti sama z migriranjem svoje lastne informatike na odprtokodno programsko opremo.

Javne službe bi morale uporabljati odprtokodne rešitve. Predstavljajte si družbo, v kateri državljani ne bi imeli vpogleda v zakone, ne bi vedeli, kdaj kršijo predpise in kdaj so jim kratili pravice. Živimo v družbi, kjer programska oprema nadzoruje praktično vsak del našega življenja, administrativni postopki so tesno povezani z računalniki. Če nimamo vpogleda v delovanje, potem tudi ne moremo vedeti, ali deluje pravilno, nepristransko, ali nas obravnava korektno in po predpisih. Poleg tega državo plačujeno tudi zato, da razvija programje, v katero imamo kot državljani pravico vpogleda. Evropski Parlament že leta 2001 sprejel resolucijo, po kateri bi morali opustiti programsko opremo, ki ne dopušča dostopa do izvirne kode.

Poleg pravice pa s tem dosežemo tudi druge pozitivne učinke. Razliko v ceni med odprtokodnim in licenčnim programjem namenimo za:

izobraževanje kadra za uporabo odprtokodnih rešitev
prehodu na odprtokodne rešitve
nadaljnji razvoj odprtokodnih rešitev

Bistven je prispevek odprte kode k inovativnosti in k razvoju domače programske industrije. EU ima dobro utemeljeno strategijo odprte kode, Slovenija pa vanjo še ni dobro vključena.

Največja prednost odprte kode je povezovanje in uporaba znanja. Razvojni model odprte kode vzpodbuja izjemno inovativnost. To brez pridržkov priznava tudi Svetovna banka (glej Informatika in odprta koda).

Način izmenjave informacij in izkušenj, kot velja pri odprti kodi, je podlaga družbenega znanja. Vzemimo primer razvoja tiskarstva. Ko so izumili tiskarski stroj, so bile knjige še silno drave, pa vendar cenejše kot ročno prepisane. Srednji sloj je imel dostop do številnih del. To je bila revolucija. Cenejše so bile knjige, več jih je bilo, hitrejši je bil razvoj.

Če pogledamo po internetu, lahko najdemo kot vir znanja in informacij razne enciklopedije. Najbolj poznana komercialna enciklopedija je Britannica. Vedno bolj pa se ji postavlja ob rob prosta enciklopedija Wikipedia, ki pa jo že v marsičem prekaša. Britannica ima recimo 120.000 člankov, Wikipedia pa preko 1.000.000. Danes Wikipedijo že priznajo kot vir sklicevanja pri objavi raznih člankov.

Wikipedia temelji na tehnologiji Wiki, ki je:

je zbirka podatkov, do katere lahko dostopajo vsi
urejanje podatkov je tako enostavno, da zbirko lahko ureja vsakdo

Tehnologija Wiki je idealna za izmenjavo znanja, mnenj in izkušenj. Vanjo lahko dodajajo, spreminjajo in oblikujejo vsi. Možno je tudi del vsebine zaščititi (razni odloki, akti, zapisniki in podobni dokumenti, ki se ne smejo spreminjati).

Zato predlagam, da MOK postavi spletno stran po izgledu Wikipedije in na kateri bomo krajani (tudi šole) lahko:

dodajali lastne članke
izmenjavali mnenja
dajali pobude
urejali pomanjkljive in/ali netočne vsebine
objavljali raziskovalne naloge v šolah
objavljali seminarske naloge v šolah
nudili pomoč pri izobraževanju (tudi odraslih)
objavljali, kako se napiše cirriculum vitae
- kaj naj vsebuje
- kako ga napisati
- tudi za odrasle
- na teh straneh bi lahko objavljali svoj CV, s tem bi se gradila baza, po kateri bi lahko podjetniki iskali bodoče sodelavce
poučili malo o uporabi slovenščine
- uporaba dvojine izumira
- rodilnika že skoraj nihče več ne uporablja
- kako se napiše elektronska pošta
nudili podatke o osnovah ekonomije
- kako se izračuna posojilo
- kaj je EOM
- kako se izogniti zavajanju pri zavarovanju (življensko zavarovanje otrok, ...)

Tukaj bi predlagal tudi, da predlagamo uporabo odprte kode tudi v osnovnih šolah. Sami pa lahko kot strateško točko začnemo z uporabo Wiki tehnologije že v osnovnih šolah.

Odprtokodno lahko imenujemo način razmišljanja. Če vsak posameznik prispeva nekaj malega v skupnost, potem lahko izkorišče vse, kar so v skupnosti prispevali tudi drugi. In to se navezuje na točko 8, neformalno učenje in motivacija mladih. Torej je že mlade potrebno motivirati v odprtokodnem duhu.

To, da posameznik prispeva malo in potem lahko uporablja vse, kar so prispevali ostali, lahko uporabimo še v enem primeru. In tudi ta primer je podlaga za znanje in tehnologijo. To so brezžične internetne dostopne točke po celotni občini. Posamezniki bi postavili pri sebi doma brezžično dostopno točko, do katere bi dovolili dostop tudi drugim, ki so prav tako postavili doma enake točke. Ker ne želim odkrivati tople vode naj povem, da v svetu že obstaja komuna, ki se ukvarja prav s tem. Imenuje se FON (http://www.fon.com). Kupiš dostopno točko, ki ima dva oddajnika. Eden je zasebni, kjer imaš vse zaščite, da si varen. Javni pa je odprt. Za vse, ki imajo kupljene te dostopne točke, je dostop zastonj, ostali pa plačajo. Cena dostopne točke je pb. 25€. Omrežje FON nastaja po celem svetu.

Za izvedbo omrežja FON v MOK se potrebuje samo:

obvestiti ljudi, da to sploh obstaja (propaganda)
mogoče subvencionirati prvih 1.000 FON dostopnih točk (če se vsakemu subvencionira 10€, potem je to samo 10.000 €)
dogovoriti se z enim podjetjem (lokalnim :-)), ki
- lahko v dovolj velikih količinah in dovolj hitro dobavlja robo
- nudi pomoč pri postavitvi

Ti predlogi so dokaj enostavno izvedljivi in izredno poceni. Z izvedbo predlogov bi MOK postala prva občina v Sloveniji in s tem naredila največ za svojo promocijo. Znanje, ki bi ga pridobila na tem projektu, bi potem lahko prodajala ostalim občinam v regiji, če že ne v celotni Sloveniji. Prepričan sem, da bi se tehnoločki novo MOK s tem zelo dvignil.

Nekaj znancev, ki imajo otroke še v vrtcih, je omenilo, da pogreša možnosti učenja tujega jezika. Zavedajo se, da imajo možnost otroka vpisati na tečaj tujega jezika v drugih ustanovah. na te tečeje pa je potrebno otroke voziti in za to je potreben čas, ki pa ga dandanes kronično primanjkuje. Mogoče ne bi bilo slabo razmisliti o tem, da bi (seveda proti plačilu) v vrtce uvedli možnost učenja tujega jezika.

Če predloge strnem, potem so:

uporaba odprte kode v šolah
uporaba odprte kode v javnih službah
postavitev spletnega portala p vzoru Wikipedije
postavitev brezžičnih dostopnih točk
tuj jezik v vrtce

predlog	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014	2015	2016	2017
Odprta koda v SŠ	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx
Odprta koda v VŠ					xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx
Odprta koda v MOK					xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx
wiki v šolah	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx
wiki v MOK	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx
FON (brezžični)
- poskusno ena KS	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx
- MOK		xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx	xxxx