Ustavno sodišče:Odvzem vozniškega dovoljenja je v neskladju z ustavo
Ljubljana - Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, na pobudo Franca Mamiloviča iz Nove Gorice, ugotovilo, da je 137. člen zakona o kazenskem postopku v neskladju z ustavo, ker ne določa predloga upravičenega tožilca za odreditev ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja in ker obdolžencu ne omogoča, da se o odreditvi tega ukrepa izjavi.
Kot je v odločbi zapisalo ustavno sodišče, mora državni zbor ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v uradnem listu. Da bi bilo v času do odprave ugotovljene neustavnosti zagotovljeno varstvo človekovih pravic pri odrejanju ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom, je ustavno sodišče določilo način izvršitve te odločbe.
"Ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom, ki teče zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, se lahko odredi samo na predlog upravičenega tožilca. Zoper odreditev ukrepa lahko obdolženec v roku treh dni od prejema sklepa vloži ugovor, o katerem odloči sodišče, ki je odredilo ukrep. Ugovor ne zadrži izvršitve sklepa. Zoper odločitev sodišča o ugovoru imata obdolženi in upravičeni tožilec pravico do pritožbe po tretjem odstavku 137. člena ZKP," je zapisalo ustavno sodišče v odločbi. Slednjo je ustavno sodišče sprejelo soglasno na seji 29. maja.
Odvetnik Franci Matoz, ki je v tej zadevi zastopal samostojnega podjetnika Franca Mamiloviča, je v izjavi izrazil zadovoljstvo z odločitvijo ustavnega sodišča. "Sodniki ustavnega sodišča so ugotovili, da je omenjeni člen zakona v neskladju z ustavo, ker osumljencu ne zagotavlja vseh procesnih jamstev, kot bi jih moralo," pojasnjuje.
Mamiloviču, ki je poklicni šofer - avtoprevoznik, je bilo zaradi povzročitve prometne nesreče s sklepom preiskovalnega sodnika odvzeto vozniško dovoljenje. S tem ukrepom mu je sodišče pred pravnomočnostjo sodbe izreklo varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, je prepričan Matoz. Kot je pojasnil za STA, je bil Mamilovič obsojen na prvi stopnji za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, vendar pa sodba še ni pravnomočna.
Vsi omejevalni ukrepi se lahko izrečejo osumljencu oz. obdolženemu v kazenskem postopku le tako, da se mu zagotovi kontradiktoren postopek, v katerem ima obdolženi možnost predstaviti svoje argumente in izvrševati svojo pravico do obrambe, je pojasnil Matoz. Do sedaj se je takšen ukrep izrekel s sklepom sodišča. V bistvu pa je pomenil prenehanje veljavnosti oz. odvzem vozniškega dovoljenja od uvedbe kazenskega postopka pa do konca sojenja, ne da bi obdolženi imel možnost, da se o tem izjasni. Zoper tak sklep ni bila mogoča pritožba, je še pojasnil.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da takšna zakonska ureditev ni skladna z ustavo. Zato bo moralo sodišče, v času dokler državni zbor zakona ne uskladi z ustavo, ukrep na podlagi ustavne odločbe uporabljati tako, da bodo zagotovljene vse procesne in materialne pravice, je še pojasnil. Po mnenju odvetnika se ustavna odločba razteza na uporabo zakona v vseh drugih primerih, ko gre za odvzem vozniškega dovoljenja.
Na vprašanje, ali je lahko pričakovati "inflacijo" pritožb, je Matoz, dejal, da tega ne more povedati. Dejstvo pa je, da vsi, ki jim je bil tak ukrep izrečen, zahtevajo od sodišča, da ravna v skladu z odločbo ustavnega sodišča in ponovno presodi, ali je bil tak ukrep utemeljen, je dejal.
"V praksi to pomeni, da ne bo več avtomatizma, ko je policija v kazenski ovadbi zaradi teže nesreče in narave kršitve predlagala odvzem vozniškega dovoljenja, sodišče pa je kar samo brez predloga tožilstva tak ukrep odredilo, ampak bo obdolženi predstavil svoje argumente," je pojasnil. Po Matozovem mnenju bo takšnih ukrepov zaradi odločbe ustavnega sodišča v prihodnje izrečenih dosti manj.
Kot so povedali na ministrstvu za pravosodje, danes omenjene zadeve ne bodo mogli komentirati. Vlada je sicer v okviru postopka za oceno ustavnosti menila, da je pobuda neutemeljena. Stališče vlade pa je bilo, da je razlog za odvzem vozniškega dovoljenja utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa ob upoštevanju stopnje nevarnosti domnevnega storilca. Namen začasnega odvzema pa je, da se iz javnega prometa takoj izloči voznik, za katerega se predvideva, da bo še naprej ogrožal javni promet. Vlada je takrat tudi menila, da zakon o kazenskem postopku predvideva možnost pritožbe zoper sklep o odvzemu.
