Odprta koda/Zakaj odprta koda
Zak Greant
Sam zase sicer pravi, da se zaradi globokih čustev do odprtokodnega gibanja, če mu rečemo tako, že spreminja v pingvina. Bil je med govorci desetega linux dneva in si ob tej priložnosti vzel čas za krajši intervju.
Kakšno je po vašem mnenju poslanstvo odprte kode in brezplačnega, svobodnega programja?
Odprta koda in brezplačno programje sta del tradicije človeštva. Primerjamo ju lahko z univerzo, celo z načinom nastajanja Biblije. Je torej zamisel, da lahko znanje delimo v dobro vseh, kar je osnova družbenega razvoja.
Omenjate monopol. Na drugi strani svobodo, odprtost. Bodimo konkretni in vaše razmišljanje aplicirajmo na državo.
Administracija oziroma država bi morala uporabljati odprtokodje. Predstavljajte si družbo, v kateri državljani ne bi imeli vpogleda v zakone, ne bi vedeli, kdaj so kršili predpise in kdaj so jim kratili pravice. Živimo pa v družbi, kjer programska oprema nadzoruje kamere, programje nadzoruje promet, administrativni postopki so tesno povezani z računalniki. Če torej nimamo vpogleda v delovanje strojev, ne moremo vedeti, ali delujejo pravilno, nepristransko, nas obravnavajo korektno in po predpisih. Poleg tega državo plačujemo tudi zato, da razvija programje, v katero imamo kot državljani nato pravico do vpogleda.
Odprtokodni model se je na nekaterih področjih izkazal odlično, primer je linux, na drugih slabše. Tako je pri računalniških igrah. Kakšen je vaš komentar?
Če pogledamo razvoj odprtega programja, opazimo, da so izvedenci sprva razvili orodja, potrebna za nadaljnje delo. Tudi na področju iger bo tako. Denimo, osnovni elementi Quaka so na voljo skupnosti in opazimo lahko razvoj na tem področju. Res je, da odprtokodne igre še niso tako priljubljene kot plačljive, pa vendar se področje razvija. Več ko bomo imeli orodij, več bo sčasoma kakovostnih iger. Mimogrede, le redki vedo, da je igra Second life v veliki meri zgrajena na enaki tehnologi kot brskalnik Firefox.
Kakšna je po vašem mnenju prihodnost odprtega kodja?
Ko imamo opraviti z inovacijo, je njena prodajna vrednost višja. Spomnimo se, kako je bilo ob prvi predstavitvi videorekorderjev, DVD-predvajalnikov. Vsakič, ko predstavijo novost, se najdejo ljudje, pripravljeni plačati več za novost. Čez čas je tehnologija običajna in tako bolj dostopna. Tako bo pri softveru, ki bo postal sestavni del našega širšega znanja. Še vedno bomo opazili inovacije, toda te bodo temeljile na javno dostopnem, odprtokodju. Primer knjige je Da Vincijeva šifra; avtor Dan Brown jo je utemeljil na javno dostopnem vedenju in je z njo kljub temu zelo obogatel.
Radi iščete vzporednice v zgodovini, od Hamurabijevega zakonika do prevajanja Biblije. Kaj želite s tem povedati?
Tak način izmenjave informacij, izkušenj, ki velja pri odprti kodi, je podlaga družbenega razvoja. Predstavljajte si, da bi človek, izumitelj jezika, od vseh drugih zahteval plačilo za uporabo svojega izuma. Govorili bi samo bogati radovedneži. Vzemimo še primer razvoja tiskarstva. Ko so izumili stroj, so bile knjige še sila drage, vendar že cenejše kot ročno prepisane. Srednji sloj je imel dostop do številnih del. To je bila revolucija, velik korak k svobodi. Cenejše so bile knjige, hitrejši je bil razvoj. Če bodo v prihodnje nove komunikacijske tehnologije lastniške in bo zanje treba plačevati glede na uporabo, če bo nekdo lastnik ključne zamisli, nas bo to zavrlo, saj bodo imeli monopol nad ključnimi informacijami.
Viri
| Želim dodati članek | | Spisek internetnih strani | | www.bitnje.si | | Peskovnik |
