Novice:Izlet KUD 2009
Povzetek izleta in foto: J.S.
Vsebina |
Zemljevid izleta.
Tropski vrt - Ocean Orchids
Podjetje Ocean Orchids trgovina in storitve je družba z omejeno odgovornostjo, ustanovljena poleti 2003. Podjetje je v kraju Dobrovnik v Prekmurju, ki leži na tromeji Slovenija – Hrvaška - Madžarska.
Njihova glavna dejavnost je proizvodnja orhidej. So edino podjetje s komercialno proizvodnjo orhidej falenopsis te velikosti v srednji in jugovzhodni Evropi. V 1,4 hektarja velikem rastlinjaku vzgojijo do 500.000 orhidej na leto.
Dva od ustanoviteljev, Roman Ferenčak in Tomaž Jevšnik, sta nekaj časa živela in delala na Nizozemskem, zato je družba Ocean Orchids tesno povezana z Nizozemsko. Podjetje Ocean Orchids tesno sodeluje z dvema nizozemskima podjetjema: podjetjem Anthura, ki ima več kot 30 letno tradicijo v proizvodnji in trženju rastlin - zato jo je družba izbrala kot dobavitelja sadik; ter s podjetjem Kubo, ki je eden najbolj uveljavljenih graditeljev rastlinjakov na svetu.
Najpomembnejši trgi družbe Ocean Orchids so vse sosednje države – Madžarska, Slovenija, Italija in Hrvaška. Poleg njih pa tudi druge države v tem delu Evrope in južneje od nas, ki so že ob proizvodnji prvih orhidej v letu 2006 pokazale velik interes za sodelovanje z njimi. Poleg grosistom iz omenjenih držav prodajajo tudi preko nizozemske tržne kooperative Flora Holland, ki je s svojo cvetlično borzo znana celi Evropi in svetu. Del njihovega oddelka za trženje je tudi na Nizozemskem – tam skrbijo za prodajo v zahodni Evropi.
(Prepisano iz domače strani Ocean Orchids)
Internetne povezave
Nekaj utrinkov iz tropskega vrta
Celotna foto-galerija.
Dobrovnik - Energijske točke in Bukovniško jezero
Energijske točke
Darežljiva narava je okolico Bukovniškega jezera prepojila z energijami, ki nas sproščajo, pomirijo in revitalizirajo. Že v preteklosti so ljudje upoštevajoč spoznanja geomantije, ene najstarejših ved o blagodejnih ter škodljivih področjih in linijah, gradili templje in cerkve na mestih blagodejnega sevanja. Tako torej ni naključje, da je na mestu, kjer danes stoji kapela Svetega Vida obstajala cerkev že stoletja nazaj.
Blagodejna območja, črte moči (zmajeve črte) ter zdravilni učinki posameznih mest, med drugim tudi energetska moč izvira ob kapeli Svetega Vida je odkrila in analizirala skupina radiestezistov in bioenergetikov. V okolici kapele Svetega Vida je odkrito večje območje blagodejnega zemeljskega sevanja različnih jakosti in barv; v premeru 450 metrov se nahaja okoli 50 zdravilnih mest različnih vrednosti in učinkov. Časovno omejeno in ponavljajoče se zadrževanje, pomaga pri odpravi različnih zdravstvenih težav ter vpliva na boljše psihofizično počutje. Tudi voda iz Vidovega izvira, ki se nahaja v neposredni bližine kapele, ima energetsko moč ter zdravilne učinke pri odpravljanju težav vida, sluha, prebavil, živčevja in kože. Nekateri so s pitjem in umivanjem oči z vodo iz tega izvira tudi spregledali, pravijo domačini. Tudi tisti, ki dvomijo v skrito in nevidno, a čudežno moč narave, bodo deležni njene blagodejnosti. Ta je stkana iz barv sončnih žarkov, ki posijejo skozi zelene krošnje mogočnih dreves in se odsevajo v gladini jezera ter melodij in šumov vetra,valov, listja in ptičjega petja.
(Prepisano iz domače strani občine Dobrovnik)
Bukovniško jezero
Južno od slikovitega obcestnega naselja Bukovnica, na jugovzhodu Goričkega, leži v dolini potoka Bukovnice med gozdovi na južnih obronkih Goričkega umetno jezero, ki ga ojezerja voda istoimenskega potoka. Iz severovzhodne smeri priteka v jezero še manjši potok. Jezero je nastalo kot protipoplavni ukrep, z regulacijskimi deli ob reki Ledavi in njenih pritokih, ki so zajezili tudi povirje Bukovniškega potoka. Ojezerjenje je bilo sprva namenjeno ribogojništvu, pozneje pa se je razvil še ribolov in športni ribolov. Ribolovno so zanimivi amur, linj, krap, ploščič in ostriž.
Okolica jezera nudi dovolj pogojev za turizem. Jezero je dolgo 500 m in je v najširšem delu široko 200 m. Leži v dostopnem gozdnem okolju, saj jezero na jugu obdaja gozd Urbanija, na severu pa Zgornja šuma. V okolico jezera se razprostirajo vlažni travniki, v nekoliko dvignjenih legah prevladujejo njive, na vršnih delih pobočij pa se vlečejo vinogradi.
O energetskih točkah:
- merjenje blagodejnih sevanj v enotah po Bovisu (B)
- spodnja stopnja blagodejnosti = 1000 B
- "Zmajeve črte" - linije moči in njihova presečišča
- prva linija moči na področju cerkvice Sv. Vida teče v smeri sever-jug, druga pa je zamaknjena cca. za 13 v smeri urinega kazalca - presečišče linij moči ima vrednost 20000 B
- voda iz izvira Sv. Vida ima energetsko moč 30000 B - zdravilni učinki za težave glave (vid,sluh) ter prebavil, živčevja in kože
- cerkvica s samostanom - naj bi stala na "energetskem polju" v letih 1562 in 1582 - v centru ugotovljena energijska vrednost: 57000 B
(Prepisano iz domače strani občine Dobrovnik)
Internetne povezave
Nekaj utrinkov iz Dobrovnika
Celotna foto-galerija.
Lončarstvo Bojnec in lončarska vas - Filovci
Lončarstvo Bojnec
Začetki lončarske tradicije v družini Bojnec segajo v 50-a leta minulega stoletja. Lončarska obrt je počasi prerasla v izdelavo zahtehvnejših produktov in lončarski panogi se priključi industrijska proizvodnja keramike, kjer oblikovanje in izdelava izdelkov potekata tudi s pomočjo mehanizacije in mavčnih modelov. Danes se keramika Bojnec prodaja po trgovski mreži Merkur in Tuš. Izdelki so dosegljivi tudi v trgovskem podjetju Dom. Ostali referenčni partnerji so hotel Lev, gostilna Pod Rožnikom, Šestica, Slovenski hram. Tuji partnerji: Villeroy & Boch, Barilla, Scheurich.. Keramika Bojnec sodeluje tudi z galerijo Oskar Kogoj ter zavodom za spomeniško varstvo, prvi izvedbi rustiklanih tlakovcev.
(Prepisano iz domače strani lončarstva Bojnec)
Lončarska vas
Lončarska vas Filovci je bila kot zavod ustanovljena leta 2005. Njena zgodovina sega daleč v preteklost, če upoštevamo vse tiste mojstre, ki so lončarili v tem panonskem prostoru in so se njihova imena izgubila, tiste, ki so zapisani od 18. stoletja dalje v pisnih arhivskih virih, in vse tiste, ki še živijo v spominjaju starejših Filovčarjev.
Vas Filovci je bila znana po t.i. črno žgani posodi. Moški so lončarili (vrteli lončarsko vreteno in na njem oblikovali lončevino) za domače potrebe, za prodajo na okoliških sejmih (kot domača dejavnost) in za širšo obliko trgovanja, v največji meri za trgovsko podjetje Dom (kot obrtniki). Pri različnih fazah izdelave lončevine so svojim možem veliko pomagale žene. Sodelovale so pri izkopu in pripravi gline, vrtele mlin za mletje glazure, polirale suhe lonce in pomagale pri nalaganju peči.
Zavod Lončarska vas Filovci je bil ustanovljen z namenom, da nadaljuje z bogatim izročilom prednikov ter ohrani spomin na to dejavnost in čas, ko je skoraj vsaka hiša imela lončarja. Danes v vasi dela samo še eden. Še posebej pomembno je, da si zavod prizadeva rakonstruirati in s tem rešiti pred propadom poslednje kulturne spomenike 1. kategorije, ki so se Prekmurju komajda ohranilii do danes.
(Prepisano iz domače strani lončarstva Bojnec)
Internetne povezave
Nekaj utrinkov iz lončarske vasi
Celotna foto-galerija.
Kvačkar Ivan Halec - Filovci
Prof. Evgen Titan o Ivanu Halec
Avtor Ivan Halec je bil rojen 15. julija 1961 v Črešnjevcih. Osnovno šolo je obiskoval v G. Radgoni. Nato se je vpisal na Srednjo gostinsko šolo v Radencih in jo končal leta 1979. V istem kraju se je po zaključku tudi zaposlil v hotelu Radin. Službovanje ga je vodilo dalje na Sodišče v G. Radgoni. Odkoder se je napotil na Okrožno sodišče v M. Soboti (finančni referent). Želja po izpopolnjevanju ga je vodila tudi v Zagreb, kjer je ob delu končal šolanje - smer organizacije prometa. Živi in ustvarja v Filovcih.
Srečala sva se nepričakovano. Prav zanimivo, da naju umetniška nagnjenja niso že prej povezala, v LIKOS-u. Mnogo prej, še preden sem ga povabil na prvo samostojno predstavitev v izložbenem prostoru Fering d.o.o. - 2003, je umetnikova duša močno izstopala že v osnovni šoli, ko se je razdajal pri oblikovanju volne (vezenje) in izdelovanju makramejev, da bi se potem dokončno posvetil kvačkanju. Temu je zvest že več kakor 10 let.
Ivan Halec je človek narave v vsej svoji osebnosti. Z razstavljenimi ustvaritvami, za katere izdeluje sam metodološke osnutke, oblikuje elemente, s katerimi zelo sugestivno vpliva na duševnost človeka, ki naj ne pozabi na lepote narave in njenega bogastva. živali in cvetni svet (narcise, sončnice, zvončki, trobentice, …) so njegova umetniška govorica, ki jo tako čudovito in precizno oblikuje. Obiskovalec ne more mimo ugotovitve, s kakšno filigramsko preciznostjo so oblikovana vsa dela. Iz njih dosledno kipita avtorjeva ljubezen in velik ustvarjalni polet. Razstavljena dela so posamične in skupinske kompozicije tako po vsebini, obliki in barvitosti.
Domiselnost, s katero oblikuje eksponate, se nanaša prav na vse omenjene značilnosti, vendar je potrebno posebej omeniti njegove kompozicije, ki so z neverjetno doslednostjo oblikovane kakor ikebane, pa tudi kompozicije, v katerih izstopajo živali posamično ali skupinsko. Predstavljena dela nas slutno navajajo k primerjavi z barokom, ponekod morebiti s kipevajočo filigramsko gotiko. Gotovo pa, da sta osnovni značilnosti razstave avtorjeva izvirnost, neverjetna oblikovana bogatost z barvitostjo, kar tudi sodi v čas, okolje in prostor njegove druge samostojne razstave, tokrat v Bogojini.
Razstavljalčevo umetniško in človeško prepričanje naj dosledno krasi Bogojino, z vso njeno izredno bogato in raznoliko preteklostjo. Zato je tudi obeležena kot dobrodelna razstava (skromni prispevek k nakupu novih orgel).
Polet in ustvarjalna moč današnjega razstavljalca pa sta nam porok, da bomo še lahko občudovali njegove umetniške dosežke tudi na skorajšnji tretji samostojni razstavi !
Oktober 2003, Prof. Evgen Titan
Internetne povezave
Res prave umetnine
Celotna foto-galerija.
Oljarna Šaruga - Male (Radenci)
Zgodovina
Nekoč...
... v davnih časih se je vrtelo mlinsko kolo Šarugovega mlina na reki Muri na obronku prelepe vasi Mele. Voda je hitela, čas je hitel, z njima pa je na žalost odneslo tudi mlinsko kolo...
Danes ...
... sta idiličen žitni mlin na Muri zamenjala mlin in oljarna sredi vasi Mele. Njihova tradicija se nadaljuje v pridelavi in predelavi oljnic. Kmetija in Oljarna Šaruga nudita strankam ter gostom predvsem visoko cenjeno domače bučno, sončnično ter repično olje.
Za njihovo olja se uporabljajo le semena domače pridelave iz širnih pomurskih ravnin. Jedilna olja, posebno domače bučno olje, pridobivajo na stari tradicionalni način po receptih njihovih pradedov.
(Prepisano iz domače strani oljarne Šaruga)
Ponudba ...
... gostje in stranke si lahko ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semen iz buč, sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino - bučno olje - polno vitaminov in energije za vsakdanje delo.
Kupite si lahko vse, kar Vam nudi oljarna:
- jedilna olja,
- bučne semenke,
- sončnična semena,
- bučno prgo,
Nudijo Vam tudi pridelke njihove kmetije:
- domače vino,
- slivovka,
- med...
(Prepisano iz domače strani oljarne Šaruga)
Internetne povezave
Nekaj utrinkov iz oljarne
Celotna foto-galerija.
Plečnikova cerkev v Bogojini
Cerkev v Bogojini je ena zanimivejših arhitektur prve polovice 20. stoletja in najbolj znamenito svetišče Prekmurja. Stoji na pobočju vzpetine nad naseljem Bogojina. Nova cerkev je bila postavljena v letih 1924–1927, pravokotno ob stranico starejše enoladijske baročne cerkve z romansko osnovo. Ob stari glavni vhod je avtor postavil dominanten valjast stolp, zvonik z značilnimi plečnikovskimi likovnimi oblikami. Na vrhu valja je razgledna terasa in na njenem robu dodaten stolpič, ki se ponovi ob zaključku stare cerkve. Nad vhodnim pročeljem kraljuje na preprostem stebru Kristusov kip.
Stara cerkev je uporabljena kot vhodni del, nekakšno preddverje glavne cerkvene dvorane. Novi prostor je nekoliko dvignjen in razdeljen v dve nesimetrični ladji z mogočnim, iz osi pomaknjenim kamnitim stebrom, ki nosi štiri izrazite, ekspresivno učinkujoče loke. Na severni in južni strani ladijski dvoranski prostor poudarjajo strnjene arkade. Posebna zanimivost je stranski oltar sv. Jožefa.
Jože Plečnik je uporabil tradicionalne stavbne zakonitosti sakralnega objekta in jih s pretanjenim vrednotenjem in dodajanjem materialov preoblikoval v unikat. Opremo bogatijo izdelki ljudske lončarske ustvarjalnosti. Arhitekt je dodatno notranjo opremo načrtoval v letih 1950–1956. Orgle v cerkvi so delo Josefa Angsterja. Ob križišču pod cerkvijo je arhitekt oblikoval znamenje, ki usmerja k beli lepotici na vrhu klančine.
Župnijska cerkev je redno odprta.
(Prepisano iz domače strani Slovenia-info)
Internetne povezave
Nekaj utrinkov Plečnikovo cerkve v Bogojni
Bogojina - Plečnikova cerkev (360°).
Celotna foto-galerija.
Bogojanski ograček zelišč
Nekaj utrinkov iz zeliščnega vrta
Celotna foto-galerija.
Turistična kmetija Puhan
V senčnem hladu dvorišča turistične kmetije Puhan se prijetno odpočijete, ob slastnih regionalnih jedeh in odličnem vinu pa osvežite in si naberete moči za nadaljnje raziskovanje lepot Prekmurja.
Osnova kulinarične ponudbe Puhanovih je zdrava in pestra hrana tradicionalne prekmurske kuhinje. Surovine zanjo pridelajo na kmetiji v Černelavcih pri Murski Soboti. Opiranje na prekmursko kuhinjo seveda pomeni, da vam v prvi vrsti ponudijo prekmurske koline s krvavicami in bujto repo ali bograč. Pa tudi to, da vas prijetno presenetijo z dišečim pečenim krompirjem iz kmečke pečice, ki ga dopolnijo z ocvirki, maslom ali zaseko ali pa vam ponudijo dödöle – posebnost prekmurske prehrane, žgance iz krompirja in ostre pšenične moke z zabelo. Kraljici potic sta posolanka in prekmurska gibanica, lepo pa zadiši tudi kruh iz peči. Vina, ki jih prideluje družina Puhan in ki jih neguje gospodar Jože, član Evropskega reda vitezov vina, so že pred dobrim desetletjem, ko so si pomurska vina šele začela utirati poti med vrhunska , dobivala izjemno visoke ocene na ocenjevanju na Radgonskem sejmu. Z novejšimi sortami zasajene površine so v zadnjih letih povečali, v velbani kleti pa ob lesenih sodih uredili prijeten prostor za pokušino odličnih vin redne in pozne trgatve.
(Prepisano iz domače strani Slovenia-info)
Internetne povezave
Nekaj utrinkov iz turistične kmetije Puhan
Celotna foto-galerija.
| Želim dodati članek | | Spisek internetnih strani | | www.bitnje.si | | Peskovnik |
