Morfonološko načelo

Morfonološko načelo uporabljamo za zapis besed. Zadnji glas (če seveda ni samoglasnik) se vedno zapisuje tako, kot ga izgovarjamo pred samoglasnikom. Primer: PRIŠEL Na koncu zapišemo L, ker se pred samoglasnikom tako izgovori - PRIŠLA. Ali pa beseda RAD - RADA.

Potem pa poznamo tudi načelo za izgovorjavo. Mi najlažje skupaj izgovarjamo nezveneče nezvočnike (NN). To so vse črke v stavku TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA, brez samoglasnikov. In kadar pride do tega, da sta v besedi skupaj dva glasova, ki nista oba NN, naredimo premeno po zvenečnosti. In tisti glas, ki je na primer zveneč nezvočnik (ZN) (to so vse črke v besedi BEDI ŽE ZGODAJ, brez samoglasnikov) spremenimo v {{NN.

Primer: NAHRBTNIK

Gledamo glasova B in T. B je ZN, T pa NN. Zato B spremenimo v P in imamo dva NN-ja skupaj. In lažje izgovorimo. Vendar zapisujemo še vedno B, ker pri nas ne velja načelo "piši kao što govoriš".

Glasove delimo na samoglasnike in soglasnike. Soglasnike delimo na zvočnike (beseda MLINARJEV, brez samoglasnikov) in nezvočnike. Nezvočniki pa se delijo na nezveneče (TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA) in zveneče (BEDI ŽE ZGODAJ).