Kriteriji - predlog Janez Frelih

Iz BitnjeWiki
Skoči na: navigacija, iskanje

Janez Frelih

Kranj, marec 2008

Vsebina

Razmišljanja o oblikovanju kriterijev za sofinanciranje delovanja krajevnih skupnosti v Mestni občini Kranj

Prevzeli smo nalogo določiti kriterije po katerih se s proračunskimi sredstvi zagotavlja izvajanje nalog krajevnih skupnosti v MOK. Poti za ustvaritev tega cilja je več. Lahko se lotimo samo popravkov oziroma prilagoditev obstoječih kriterijev ali pa se lotimo bolj temeljitega in obsežnega dela.

Že leta 2003 smo poizkušali bolj analitično pristopiti, k oblikovanju kriterijev za financiranje nalog v KS, vendar dela nismo zaključili skladno s pričakovanji. Razlogov za to je bilo kar nekaj, vendar je bil po mojem mnenju najbolj pomemben ta, da nismo dobili v proračunu zagotovila, da bo po novih kriterijih vsaka krajevna skupnost dobila enako ali več sredstev kot po starih kriterijih. te kriterije

Zato za tako imenovano osnovno dejavnost še danes ni novih kriterijev.

Kriteriji za vzdrževanje cest, poti, kanalizacije, javne razsvetljave in pokopališč na območju podeželskih KS, pa so bili spremenjeni in prilagojeni dejanskim potrebam.

Spodbudno je, da je v proračunu zagotovljeno financiranje košnje trave na zelenih površinah in igriščih ter praznovanje krajevnega praznika.

Zato da spodbudim razmišljanja o kriterijih za financiranje aktivnosti krajevnih skupnosti tudi z drugega vidika in tako pospešimo delo na tem področju, sem pripravil svoja razmišljanja o tem. Ta prispevek resnično nima ambicije opredeliti kriterije, ampak prikazati le nekaj strokovnih podlag, ki pa so lahko, če se tako odločimo, osnova za bolj analitični pristop k reševanju tega problema.

Opredelitev nalog, organizacije in delovanja krajevnih skupnosti v statutu občine

Statut mestne občine Kranj v 9. členu opredeljuje krajevne skupnosti kot pravne osebe javnega prava. V zadnjem odstavku tega člena pa določa, da so njihove naloge, organizacija in delovanje, določeni s tem statutom in z odlokom občine.

Pri tem je potrebno opozoriti, da zgoraj omenjeni odlok še ni sprejet, tako lahko kot osnovo za opis potrebnih aktivnosti krajevnih skupnosti uporabimo le statut občine in veljavne statute krajevnih skupnosti ter obstoječo prakso, oziroma obstoječe stanje.

Občina po določbah 1.točke 12.člena občinskega statuta opravlja zadeve, ki se nanašajo na zagotavljanje možnosti za stalen razvoj krajevnih skupnosti in sofinancira njihovo delovanje.

Viri financiranja delovanja krajevne skupnosti so določeni v 59. členu, citiram:

  1. dohodek od premoženja krajevna skupnosti;
  2. plačila občanov za storitve;
  3. ekološke rente iz naslova obremenitve okolja;
  4. subvencije, volila in prostovoljni prispevki;
  5. namenska sredstva občinskega proračuna po kriterijih, ki jih določi svet.

Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

Za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Subsidiarno za obveznosti krajevne skupnosti odgovarja občina.

Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.

Iz tega sledi, da občina sofinancira delovanje krajevnih skupnosti in to tako, da zagotavlja namenska sredstva v občinskem proračunu po kriterijih, ki jih določi svet. Lastni prihodki krajevne skupnosti pa tudi morajo biti sestavni del njenega finančnega načrta in s tem občinskega proračuna.

Po določbah 2.odstavka 54.člena pa lahko občinski svet s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Po določbah zadnjega odstavka tega člena pa mora pred tem biti na zboru krajanov ali referendumu ugotovljen interes prebivalcev.

Po 55. členu občinskega statuta, je svet krajevne skupnosti organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.

Naloge, ki jih opravlja krajevna skupnost, pa so določene v 57. členu občinskega statuta in sicer:

  1. upravlja premoženje krajevne skupnosti v skladu s predpisi;
  2. organizira izgradnjo in vzdrževanje objektov skupne rabe kot so domovi, mrliške vežice, pokopališča;
  3. vzdržuje in ureja krajevne ceste in poti, rekreacijske in druge javne površine;
  4. pomaga in sodeluje pri zagotavljanju varstva naravnih in kulturnih spomenikov v krajevni skupnosti;
  5. organizira pomoč in reševanje ob elementarnih in drugih nesrečah;
  6. skrbi za izvajanje komunalne dejavnosti na svojem območju, če njihovo upravljanje z občinskimi predpisi ni drugače urejeno;
  7. izvaja informiranje krajanov krajevne skupnosti;
  8. pospešuje društveno, turistično in kulturno dejavnost;
  9. skrbi za razvoj športa in rekreacije ter drugo dejavnost na svojem območju;
  10. sodeluje pri izvensodni poravnavi sporov;
  11. predlaga ukrepe za varstvo okolja;
  12. sodeluje pri urejanju socialnih vprašanj.

Veljavni statuti krajevnih skupnosti pa zgoraj navedene naloge z nekaj smiselnimi dopolnitvami tudi v celoti povzemajo kot svoje naloge.

Opredelitev upravljalnega procesa

Prva naloga krajevne skupnosti (1.tč. 57.člena) je upravljanje njenega premoženja, zato v nadaljevanju predstavljam členitev delovanja organizacijskega sistema na posamezne organizacijske funkcije v razmerju njihovih nosilcev do lastništva organizacije ter s tem tudi njihovega družbenoekonomskega položaja, kot ga opredeljuje organizacijska stroka. Zaradi preglednosti je prikaz v poenostavljeni obliki v spodnji preglednici št.1.

NOSILCI DELOVANJA V ORGANIZACIJI ORGANIZACIJSKE FUNCIJE DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ NOSILCEV
Lastniki in njihovi predstavniki Upravljanje lastnine Lastniki
Ravnanje Delovna sila - blago
Izvajalci Izvajanje

Preglednica št. 1

Zaradi jasnejše predstavitve organizacijskih funkcij, zlasti pa razmerij do njihovega lastništva in delovne sile v nadaljevanju te funkcije tudi kratko komentiram:

S členitvijo upravljalno–ravnalnega procesa, ki ga nekateri avtorji imenujejo tudi organizatorni proces ali proces dela organizatorja (vodja) dobimo v najbolj poenostavljeni obliki sledeče osnovne organizacijske funkcije:

Preglednica št. 2

Zaradi boljšega razumevanja upravljalnega lahko tudi v kombinaciji z ravnalnim procesom, kakor se pač odločijo lastniki, podajam tudi kratek opis osnovnih organizacijskih funkcij:

  1. Planiranje ali imenovano tudi načrtovanje vsebuje v svojem procesu tudi predvidevanje in postavljanje ciljev.
  2. Uveljavljanje je dejansko ostvarjanje –uresničevanje dejanj, ki jih vsebuje veljavni oziroma sprejeti plan. V to organizacijsko funkcijo je dejansko uvrščeno tudi organiziranje, ukazovanje, obveščanje in delovno dogovarjanje oziroma koordiniranje delovnega procesa.
  3. Kontroliranje ali tudi nadziranje je merjenje in ocenjevanje rezultatov glede na plan ter analiziranje vzrokov za njihovo odstopanje in nato priprava predloga za potrebne korekcije plana ali načrta.

Razumevanje tega procesa je zlasti pomembno pri določanju organizacijske strukture krajevne skupnosti, ko se vprašamo kdo bo izvajal aktivnosti, ki so za opravljanje teh funkcij potrebne in tudi kako. To je torej organizacijski in kadrovski problem, s katerim se bomo srečali kasneje, ko bomo aktivnosti načrtovali, če se bomo za to odločili.

SIKOP

Zato da krajevna skupnost lahko normalno deluje mora zagotoviti izvajanje vseh funkcij upravljalno-ravnalnega (upravljavskega) procesa. Da pa te funkcije lahko opravlja in učinkovito izvaja, so potrebne določene aktivnosti. Nobena aktivnost, posebno še, če mora biti usklajena z drugimi aktivnostmi, pa se ne začne sama od sebe. Začne se na podlagi neke odločitve, ki pa mora biti z nečim spodbujena. Spodbuda je pravzaprav zaključek določenega procesa odločanja, za kar pa potrebujemo zadostno število kvalitetnih informacij in podatkov (podatke obdelamo in oblikujemo v informacijo).

Sistem, ki to zagotavlja je:

Sistem
Informacij
Komunikacij
Odločanja
Planiranja

ki ga običajno poimenujemo SIKOP.

Tega sistema danes krajevne skupnosti nimamo organiziranega tako, da bi nam zagotavljal vse potrebne informacije in podatke za kvalitetno opravljanje potrebnih aktivnosti.

Informacije

, ki jih krajevna skupnost procesira so sorazmerno obsežne in različne po vsebini in namenu. Na količino nekaterih informacij in podatkov velikost krajevne skupnosti (število prebivalcev, število zaselkov in velikost območja) ne vpliva, medtem ko pa količina nekaterih narašča z njeno velikostjo. Praviloma pa naraščanje ni linearno, ampak progresivno.

Kako se povečuje število informacij in podatkov pa zahteva posebno analizo teh glede

na vrsto, namen, izvor ipd. ter način njihovega procesiranja.

Danes vsaka krajevna skupnost sama zase procesira informacije in podatke, ki jih dobiva in pridobiva pri svojem delovanju. Kako to počne je odvisno od znanja in sposobnosti njenega kadra in razpoložljive programske opreme. Ta trditev pa ne velja za finančno računovodske podatke in tudi informacije, ki jih za krajevne skupnosti v pretežnem delu korektno procesira občinska uprava.

Informacije in podatke razvrščamo po:

  1. namenu ali pomenu za potrebe planiranja, uveljavljanja in kontroliranja ter podatke za oblikovanje povsem določene informacije ali za še neznano informacijo;
  2. uporabniku za notranje ali za zunanje potrebe;
  3. izvoru z notranjim ali zunanjim izvorom;
  4. obliki na ustne, pismene, slikovne, kombinirane ipd.;
  5. času na enkratne, periodične in aperiodične;
  6. vrednosti na popolne in nepopolne z informacijsko ali podatkovno stopnjo, kot razmerje med razpoložljivimi in potrebnimi informacijami in podatki;

Kako ugotoviti količino potrebnih informacij za delovanje posamezne krajevne skupnosti, ki se zelo razlikujejo po številu prebivalcev, številu poselitvenih enot, velikosti teritorija in po potrebah po informacijah.

Svoje, še zelo mehko razmišljanje o možnih merilih ali samo njihovih relacijah, ki pa na žalost v tej fazi še ni podprto s konkretnimi podatki predstavljam v nadaljevanju.

Osnova je razvrstitev informacij in podatkov, kot sem jih prikazal zgoraj:

Komunikacije

kot pomemben del SIKOP-a saj v komunikacijskem procesu pridobivamo podatke in informacije ter jih tudi oddajamo, skratka komuniciramo. Komuniciranje je torej prenos podatkov in informacij med oddajnikom prejemnikom. Prenašanje pa se vrši po komunikacijskih kanalih s komunikacijskimi sredstvi pri tem pa je potrebno poudariti, da morajo imeti podatki in informacije primerno vsebino in obliko na strani oddajnika ter ustrezno interpretiranje na strani prejemnika. Zelo pomembno je, da prejemnik potrdi oddajniku njen prejem in kar je najbolj pomembno, da jo razume tako, kot jo razume oddajnik.

Preglednica št.3

Na območju krajevnih skupnosti pri prenašanju podatkov in informacij za notranje potrebe ter z notranjim in zunanjim izvorom uporabljamo zlasti:

Za komuniciranje med krajevno skupnostjo in okoljem pa uporabljamo:

Kot zaključek tega poglavja si postavljam vprašanje, kako določiti stroške komuniciranja v krajevnih skupnostih?

Pod stroške komuniciranja mislim porabo časa in materiala, uporabo komunikacijskih kanalov in sredstev. Brez analize stroškov po posameznih vrstah komuniciranja ni mogoče ugotoviti teh stroškov, mogoča pa je sledeča ocena odvisnosti stroškov komuniciranja:

Odločanje

je proces, ki nam omogoča sprejeti odločitev, saj je za vsako aktivnost potrebna neka odločitev, ta pa je dejansko samo ena od faz v procesu odločanja. Običajno faze procesa odločanja prikazujemo v krožnem toku ali spirali odločanja. Že na začetku sem navedel, da je po statutu občine (55. člen) svet krajevne skupnosti organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. Torej je njegova osnovna naloga da odloča na sejah. Zato da spoznamo proces odločanja, njegove faze in potrebne aktivnosti, ki jih mora opraviti svet krajevne skupnosti, zato ga v nadaljevanju razčlenjujem.

Preglednica št. 3

Pri vsaki odločitvi vedno izvedemo vse faze procesa odločanja ali se tega zavedamo ali ne. Pri zahtevnih odločitvah so te faze izrazite pri nezahtevnih pa to opravimo rutinsko in manj zavedno. Ta proces pa ni vedno enkraten dogodek ampak se ponavlja, zlasti pri zahtevnih projektih, ko se v mnogih primerih ne zaključi niti z zaključkom projekta. Njegova procesna in strokovna zahtevnost pa je odvisna od vrste zadeve o kateri se odloča. Poznamo zelo enostavne odločitve, za katere ne potrebujemo veliko informacij do zelo zahtevnih in obsežnih procesov odločanja z velikim številom potrebnih strokovno zahtevnih informacij.

Kratek opis posameznih faz:

  1. Opredeljevanje problema pomeni na podlagi razpoložljivih informacij opisati kaj je problem oziroma predstaviti problemsko stanje. Pri bolj zahtevnih zadevah morajo že v tej fazi sodelovati ustrezni strokovnjaki in strokovne službe.
  2. Za potrebe odločanja pripraviti možne rešitve problema kar pomeni več različic, ki predstavljajo strokovne podlage za odločanje. V tej fazi pa je prisotnost stroke, ki jo svet običajno ne premore, še bolj pomembna.
  3. Na sami seji je potrebno predstaviti strokovne podlage za odločanje, o njih voditi razpravo, oblikovati sklepe in sprejeti odločitev (glasovanje).
  4. Sprejete odločitve-sklepe je potrebno izvesti-realizirati, za njihovo udejanjanje pa je lahko potrebna manj zahtevna aktivnost ali organiziranje zahtevnega projekta, ki ga pa svet krajevne skupnosti sam ne more izvesti.
  5. Zadnja faza je ocenjevanje uspešnosti izvedbe odločitve in odkrivanje odstopanj od želenih ciljev ali stanj in potrebnih korekcij, za kar je v zahtevnih zadevah tudi naloga stroke. To pomeni novo opredeljevanje problema in s tem začetek novega kroga procesa odločanja.

Na vprašanje ali procesi odločanja lahko služijo za določitev kriterijev za sofinanciranje krajevne skupnosti je moj odgovor negativen. Razlog je v tem, da med krajevnimi skupnostmi ni pomembnih razlik v stroških odločanja o njihovih aktivnostih za opravljanje osnovnih nalog. Razlike med njimi pa so lahko velike pri odločanju o investicijah in vzdrževanju, zato bi po mojem mnenju strošek odločanja morali vključiti v te aktivnosti, kar je bolj pošteno do tistih, ki tega nimajo.

Za mene bolj pomembna je nesporna ugotovitev, da svet krajevne skupnosti za odločanje potrebuje ustrezno podporo strokovnih služb. Kakšne strokovne službe potrebuje, pa na tem nivoju razmišljanja ne morem kvalificirano opredeliti, ker še ni zadostnih informacij. Mnenja sem, da je to pomembno organizacijsko vprašanje. Organiziranost strokovnih služb, kot podpora delovanja krajevnih skupnosti ni samo strokovno vprašanje, ampak pomeni tudi njeno večjo ali manjšo vlogo v občinskem prostoru, kar je tudi njeno statusno vprašanje

Planiranje

je zadnja faza obravnavanega sistema. Tako kot so informacije in komunikacije osnova za odločanje tako je odločanje osnova za izdelavo planov.

Poznamo več vrst planov tako po vsebini, času in namenu. Za potrebe krajevne skupnosti zaenkrat izdelujemo samo letne in večletne razvojne plane ter letne finančne načrte.

To izdelujejo vse krajevne skupnosti in pri izdelavi in spremljanju teh med njimi ni zelo pomembnih razlik.

Opredelitev pogojev za delo sveta

Osnovni pogoj za učinkovito in uspešno delo svetov krajevnih skupnosti je zagotovitev pogojev za delo. Sem sodi:

  1. organiziranost dela sveta
  2. strokovni kader – podpora občinske uprave
  3. delovni pogoji in delovna sredstva
  4. materialni stroški in storitve.
Add 1. 
Svet krajevne skupnosti ima kot sme že zapisal osnovno funkcijo da odloča. To opravlja normalno na sejah. Za sejo pa je potrebno pripraviti material, jo sklicati, voditi razpravo ter pisati zapisnik in sklepe, kar brez ustrezne organiziranosti ni mogoče.
Add.2. 
Dobrodošla in v korist je že sedanja podpora občinske uprave vendar bi bilo za večji napredek dela in razvoj krajevnih skupnosti to prakso nadaljevati in kadrovsko še okrepiti še na druga področja dela..
Add.3. 
Prostor in oprema – pisarna in sejna soba (Delovna sredstva – računalnik, fotokopirni stroj, tiskalnik, fax, internet oziroma večnamensko napravo)
Add.4. 
Potrošni material, naročnine, komunalne, odvetniške ipd. storitve (Potni stroški in prevozi, Reprezentanca)

Pregled posameznih nalog

Objekti ki so v lasti občine

Želim dodati članek | Spisek internetnih strani | www.bitnje.si | Peskovnik

Komisija za kriterije

Vzpostavljeno iz »https://www.bitnje.si/index.php?title=Kriteriji_-_predlog_Janez_Frelih«
Osebna orodja
Imenski prostori
Različice
Dejanja
Navigacija
notranje povezave
obvestila
Pripomočki