Idiotizmi letijo v nebo
<protect>
Pred kratkim sem na naslovnici Mladine naključno opazil senzacionalističen naslov "Cene letijo v nebo" - pisanje, primerno za cenen agitpropovski časopis, z realnostjo pa bombastičnost Mladininih jurišnikov nima nič. Glede na to, da je bila inflacija v letu 2007 5,6-odstotna, je tako pisanje deplasirano - od kdaj je 5,6-odstotna letna sprememba enaka letenju v nebo? Kdo bi rekel, da mu plača leti v nebo, če mu letno zraste za 5,6 odstotka? Histerija o inflaciji je v javnosti zaradi stopnjevanja medijskih vulgarnosti v Mladininem slogu dosegla butalske razsežnosti. Če kaj te dni leti v nebo, je to vse večji idiotizem medijskih prispevkov o inflaciji in spremljajoča socialna demagogija. Zato bom napisal nekaj odstavkov, temelječih na ekonomski stroki, kot protistrup za medijske in populistične bedarije o inflaciji, v konkretne ukrepe ekonomske politike pa se ne bom spuščal, ker se zaradi svoje zaposlitve ne smem.
Koliko so prizadeti nižji sloji?
Inflacija se bo umirila hitreje, če ne bodo demagogi in imbecili s svojimi bedastimi zgodbami napihovali inflacijskih pričakovanj. Namesto populističnega lajanja v nebo si oglejmo nekaj številk. Lani je inflacija znašala 5,6 odstotka ali 0,46 odstotka na mesečni ravni. "Revežu", ki dobi na mesec 400 evrov neto plače, je inflacija ceteris paribus vsak mesec plačo "znižala" za 1,8 evra; požrla mu je eno pivo na mesec in glede na razširjen alkoholizem v Sloveniji je bolje, da pivo požre inflacija, kot da ga lokajo "obubožani" Slovenci, mar ne?
A "bistre" glave, na primer neka asistentka z ekonomske fakultete (njenega imena se mi ni zdelo vredno zapomniti), ki me je pred časom nadlegovala s svojimi nepreverjenimi idejami o deležu izdatkov za hrano, ugovarjajo, češ da nižji sloji zapravijo veliko predvsem za hrano, ki se je lani podražila za 13,7 odstotka, in jih zato naša inflacija posebno močno prizadene. Poglejmo nekaj podatkov statističnega urada o porabi gospodinjstev. V prvem kvintilu (tako imenovani reveži) je delež izdatkov za hrano 22 odstotkov vseh izdatkov, kar ob lanski podražitvi hrane pomeni tri odstotke manjše dohodke, ceteris paribus. Pri povprečnih gospodinjstvih delež izdatkov za hrano znaša 15,4 odstotka, inflacijska izguba pa 2,1 odstotka, pri "bogatinih" v petem kvintilu je delež izdatkov za hrano 12 odstotkov in inflacijska izguba 1,6 odstotka. Mimogrede, delež izdatkov siromakov iz prvega kvintila za tobačne izdelke in alkoholne pijače je 3,3 odstotka. Naj nehajo kaditi in piti, pa podražitev hrane ne bodo čutili in živeli bodo bolj zdravo.
Norčevanje iz zdravega razuma je, da se opisane malenkostne spremembe upodabljajo kot ekonomska katastrofa. Še več, leta 2007 so v Sloveniji plače rasle nominalno in (kar je pomembnejše) realno - decembra leta 2007 si je velika večina državljanov lahko privoščila več dobrin kot decembra 2006. Le bolni umi lahko v času, ko je država doživela eno največjih stopenj realne(!) gospodarske rasti in pravo ekonomsko ekspanzijo, trobijo o socialni katastrofi. Kakšen slaboumen teater se greste pod Alpami?
Grozljivo je tudi, da nihče od novinarjev ni izračunal, kolikšne so zares izgube zaradi inflacije in napisal kakega treznega, pomirjujočega članka. Cenjeni novinarji, je osnovnošolsko računanje z odstotki prezahtevno?
Še huje, ko je neki državljan podražitev mleka komentiral z besedami "to je Darfur", tega ciničnega norčevanja iz žrtev genocida nihče od novinarjev ni raztrgal na drobne kose. Zakaj?
Kaj narediti ob eksogenih cenovnih šokih?
Ekonomska stroka, seveda resna, in ne tista brez mednarodnih objav, ki se zdaj po medijih postavlja na zadnje noge in brez dokazov trobi zgodbe o tem, da je naša inflacija fiskalne narave, ve povedati, da je škodljivo indeksirati plače tako, da se kompenzirajo eksogeni cenovni šoki. S tem se ceteris paribus povečuje brezposelnost in upočasnjuje gospodarska rast. Stvar se da pojasniti tudi "po kmečko" - če se nafta podraži, ker jo Kitajci in Indijci kupujejo vse več, iz tega ne sledi, da je treba povečati plače v Sloveniji. Plače morajo biti vezane na produktivnost, vse preostalo je zgolj univerzalno škodljiva neumnost, ki je v Sloveniji še toliko bolj škodljiva, ker je na rast plač vezana tudi rast pokojnin. V nasprotnem gre takole: Kitajci kupujejo več nafte, ta se zato podraži, upokojencem pa se povečajo s plačami indeksirane pokojnine. Gre za poceni populizem, ki ga bodo demagogi seveda zagovarjali na tisoč in en način, ampak zadeva ne z ekonomsko logiko ne z osnovno pravičnostjo nima nobene zveze. Means tested, pa če vam je všeč ali ne!
Ne govorite mi, da se s 400 evrov mesečno ne da preživeti. Celo ob upoštevanju potrebnih popravkov za razlike v kupni moči so dohodki v Sloveniji, tudi dohodki večine nižjih slojev, lahko zgolj predmet zavidanja Makedoncev, Srbov ali Albancev (da o prebivalcih Moldavije ne govorimo), pa vsi ti preživijo z dosti nižjimi realnimi dohodki od slovenskih. Mi govorite, da je Slovenec manj iznajdljiv? Edini dopustni socialni ukrepi so v pomoči tistim, ki so v življenjskih težavah, in ne v vzdrževanju razkošja srednjega sloja. Vsi socialni ukrepi morajo temeljiti na preverjanju dejanskega, in ne formalnega premoženjskega stanja (morajo biti, po angleško, means tested). Glede na to, da je v Sloveniji po mednarodno primerljivih ocenah (Schneider, 2007) za 27 odstotkov BDP sive ekonomije, je treba preveriti, kdo od formalnih revežev v resnici mastno služi na črno in hkrati laže, da s 400 evri na mesec "umira od lakote". Tako preverjanje je težavno, ampak zaradi velikega obsega sive ekonomije nujno. Pomoč potrebnim ne sme biti odvisna od glasnosti kričanja ob inflacijskih epizodah, delovati mora neprenehoma.
Inflacija seveda je težava, dolgotrajna inflacija znižuje dolgoročno gospodarsko rast. Ampak kjer gre za eksogene cenovne šoke, jih je treba pustiti pri miru in ne povečevati plač in drugih prejemkov. Pomagati je treba tistim, ki so res v težavah, ne pa izkoriščati inflacije za poceni demagogijo. Inflacija se bo umirila hitreje, če ne bodo demagogi in imbecili s svojimi bedastimi zgodbami napihovali inflacijskih pričakovanj.
Dr. Mićo Mrkaić je ekonomist.
| Želim dodati članek | | Spisek internetnih strani | | www.bitnje.si | | Peskovnik |
</protect>
