Društva/Predstavitev kmetijstva in kmetovalcev iz Bitenj
Začetek prednikov današnjih kmetij v Bitnjah sega v leto 973, ko je nemški cesar Oton II. daroval loško ozemlje škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem. Freisinški škofje so naselili kmete z Bavarskega že kmalu po prevzemu ozemlja. Zemljišča so načrtno razdelili v sklenjene proge od domov na Sorško polje. Vsakemu so dodelili okrog 50 m široko in 2 km dolgo progo zemljišča. Iz tistega časa so se ohranili do danes značilni priimki Cegnar, Cof, Hafner, Hartman, Homan, Kajzer, Kuralt, Langerholc, Logonder, Šifrer, Triler, Vilfan, Bajželj, Ziherl.
Do 2. svetovne vojne je bilo delo na poljih in v gozdovih ročno s pomočjo konjev. Z elektrifikacijo Bitenj so kmetje kupili mlatilnico. Žito so v snopih sušili v kozolcih. Že dan pred mlatenjem so vso žito naložila na vozove. Mlatenje je bilo za kmetijo velik dogodek. Povabili so sovaščane in tudi večje otroke, da so pomagali. Marsikateri vaščan je dneve mlatenja čakal celo leto, saj se je vsaj takrat najedel do sitega celo suhega mesa. Mlatilnico in nekaj drugih strojev se shranjevali v strojnem domu, ki so ga kmetje zgradili leta 1929 ob cesti v Spodnjih Bitnjah. Z državno uredbo so leta 1930 ustanovili zadrugo v Kranju. Bitnje so bile priključene k njej.
Med 2. svetovno vojno so življenje izgubili tudi nekateri Bitenjski fantje in možje. Po njej je nekaj družin zapustilo svoje kmetije. Zemljo je prevzela država. Priključila jo je tovarni Tekstilindus, delavci pa so jo obdelovali. Po letu 1956 se prične prava katastrofa za kmetijstvo v Bitnjah. Država je pričela z nacionalizacijo zemljišč. Najprej med železniško progo in ljubljansko cesto, po letu 1963 pa še zahodno od železnice. Zemlja je bila združena, izbrisani katastri in s tem uničene skoraj tisočletne proge, po katerih so bile Bitnje zelo poznane.
Od leta 1960 se prične modernizacija kmetij. Kmetje so začeli kupovati traktorje in priključke. Kasneje so gradili nove hleve in gospodarska poslopja. V teh letih se je pridelalo veliko krompirja za potrebe celotne Jugoslavije. Po osamosvojitvi Slovenije so se ti trgi večinoma zaprli. Cene pridelkov so padale, zato je država uvedla subvencionirano kmetijstvo, da bi zemlja ostala obdelana. Danes je v Bitnjah 30 kmetij.
Bitnje so izrazita vrstna ali obcestna vas. Prvotna cesta je potekala med stanovanjskimi hišami in gospodarskimi poslopji. Kasneje so zgradili širšo cesto vzhodno od poslopij. Na Sorškem polju je prodnata zemlja, zato naredi suša več škode kot moča. Na zahodni strani je ilovnat svet, ki je ostal od ledenodobnih jezerc in močvirij. Gozdovi se razprostirajo vse do vzhodnih pobočij Planice, Čepulj in Javornika.
Naravne danosti in potrebe trga so pripeljale do tega, da danes na poljih gojimo največ koruze, krmnih žit in krompirja. Pridelava drugih poljščin je v manjšem obsegu. Trenutno so v hlevih v večini krave molznice ali krave dojilje, ker ima pitano govedo nizko ceno. Prašičev, razen jeseni, skoraj ni. Za mleko je ministrstvo uvedlo mlečne kvote, ki uravnavajo prireja mleka.
Pridelano zelenjavo večinoma prodamo na kmetijah. Pri kmetih v Bitnjah tako lahko dobite zelje, krompir, korenje, rdečo peso, kolerabo, fižol, čebulo, solato, kumare, buče in še kaj. Tekom celega leta vas vabimo na naše kmetije, ki se nahajajo ob cesti Kranj – Škofja Loka.
