Bitnje
Kje se krajevna skupnost Bitnje in naselja, ki jo sestavljajo, nahaja oziroma kako do teh naselij, ki sicer sodijo pod okrilje občine Kranj?
Krajevno skupnost Bitnje sestavljajo tri naselja, Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje. Razprostirajo se na treh kilometrih ob cesti Kranj - Škofja Loka. Na prvo obcestno oznako naletite že kmalu po izvozu iz Kranja.
Kaj bi vi izpostavili kot glavno značilnost tega dela Kranja?
Pomembna značilnost kraja je njegova idilična lega po meri sodobnega človeka. Leži obdan z gozdovi in s pogledom na gore obenem pa v neposredni bližini samega centra mesta (Kranja). Prebivalci Bitenj smo v neposrednem stiku z naravo nekoliko odmaknjeni od hitrega tempa večjih mest hkrati pa so prednosti večjih mest na dosegu roke.
Druga značilnost Bitenj pa smo gotovo prebivalci sami. Smo mešanica staroselcev in priseljencev, ki se zadnje čase uspešno povezuje v vedno bolj živahnem življenju lokalne skupnosti.
Kako pa je ta predel Kranja izgledal nekoč-ali se zelo razlikuje od današnje podobe?
Bitnje so bile od 10. do 19. stoletja last freisinškega škofa. Ta je dal že zelo zgodaj, verjetno koncem 10. stoletja kultivirati obsežno Sorško polje. Ker ni imel na razpolago dovolj domačinov Slovencev, je na naša tla naselil kmete z zelo odročnih krajev, predvsem z Bavarske.
Parcele so bile razdeljene v sklenjenih progah. To so povprečno 35 m široke in dva do tri kilometre dolge zemljiške proge. Na začetku proge pri cesti so stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Njive pa so razporejene v dolgi vrsti daleč proti vzhodu. Vsaka kmetija ali grunt (imenovana tudi huba) je imela po eno tako progo. Povprečna kmetija je imela 7 do 9 ha zemlje.
Do 16. stoletja so bili na bitenjskem ozemlju naseljeni le gruntarji. V tistem času pa so se začeli naseljevati še kajžarji. Na gozdnatih in močvirnih zemljiščih zahodno od kmečkega naselja so imeli svoj kajže. Ker jih skopa zemlja ni mogla preživljati, so se pričeli ukvarjati s sitarstvom. Kajžarji in sitarska obrt so bili nekaj stoletij značilnost naših krajev, sredi 20. stoletja pa so nepovratno odšli v zgodovino. Tukajšnje kmetije so se po večini obdržale.
Danes je za temi kmetijami skrito obsežno naselje stanovanjskih hiš, trgovin, vrtca, gasilskega doma, nogometnega in otroškega igrišča, knjižnice, kar nekaj gostinskih lokalov. Precej domačinov pa se ukvarja tudi s proizvodno ali storitveno dejavnostjo v samem kraju.
Kaj pa kulturne in naravne znamenitosti teh naselij-katere bi izpostavili?
Bitnje so nastale že okoli leta 1000. Prvi pisani viri omenjajo že 1160. leta vas VITINGEN, imenovano po svetem Vidu. Šele v drugi polovici 19. stoletja dobi kraj slovensko ime BITINJE, nato pa dobi na začetku prejšnjega stoletja današnje ime BITNJE.
Od zgodovinskih znamenitosti naj omenim:
- Na Križnarjevem polju vzhodno od vrtca Biba v Zgornjih Bitnjah so tri prazgodovinske gomile. Dve sta že dokaj izravnani z zemljo, ena pa je še skoraj v celoti ohranjena. Tam je bila baje izkopana tudi bronasta sekira.
- Dobro ohranjena prazgodovinska gomila se nahaja tudi v ravninskem delu gozda zahodno od Srednjih Bitenj. Naši predniki so ji pravili Atilov grob.
- V nekdanji gramoznici Golobovi jami, južno od gasilskega doma Bitnje, so spomladi 1962 delavci naleteli na štiri staroslovanske skeletne grobove. Arheologi so v dveh grobovih našli poleg okostij še keramične posode in železen nož. Starost grobov ni bila točno določena. Domnevno izvirajo iz začetka 10. stoletja našega štetja. Najdbo hrani Gorenjski muzej v Kranju.
- Pri cerkvi sv. Miklavža v Spodnjih Bitnjah so arheologi odkrili ostanke rimske podeželske vile (villa rustica). Pri izkopavanjih so prvič na Gorenjskem odkrili ostanke rimske centralne kurjave (hipokavst).
Verjetno pa je iz naselij, o katerih govoriva, precej možnosti za izlete oziroma pešpoti in kolesarjenje?
Pešpoti je v Bitnjah dovolj. Verjetno najbolj znana in tudi najbolj obiskana je pot na Jošta. Zaradi tega je tudi zelo prometna. Manj prometne so poti na Čepulje, od koder se lahko nadaljuje preko Mohorja in do Dražgoš. Še bolj po samem pa gre pot na Planico, ki gre lahko preko Rovta ali prek Rakovčevega križa.
Priljubljena kolesarska trasa pelje iz Kranja preko Bitenj v Škofjo Loko. Kolesarske steze pa v Bitnjah še nimamo, si pa prizadevamo, da bi jo postavili.
Pozimi so na sorškem polju urejene proge za tek na smučeh, v ostalih letnih časih pa lahko krajani in obiskovalci najdejo dovolj možnosti za rekreacijo, npr. rolanje, tek, kolesarjenje, igranje odbojke na mivki, nabiranje gob in drugih gozdnih sadežev.
Kaj konkretno bi vi pokazali obiskovalcu, ki bi prišel v vaš konec?
Vsekakor je ogleda vredna stara sitarska hiša pri Štefanu v Zgornjih Bitnjah z bogato zbirko sit. Potem sprehod po že omenjenih poteh. In na koncu seveda malico ali kosilo v najstarejši gostilni Strahinec (Valvasor jo je opisoval že v drugi polovici 17. stoletja), ki se nahaja nasproti gasilskega doma Prostovoljnega gasilskega društva Bitnje, ob cesti Kranj-Škofja Loka. Tekom leta pa v kraju pripravljamo zanimive dogodke, na katere so vabljeni tako krajani Bitenj kot tudi obiskovalci od blizu in daleč. Vsi plesa in zabave željni ste vabljeni na gasilsko veselico v poletnih mesecih. Športni navdušenci lahko med letom obiskujete nogometne tekme. Prireja jih nogometni klub Bitnje, ki obstaja že 25 let. Poleg nogometnega igrišča imamo tudi otroško igrišče, na katerem najmanj enkrat letno priredimo otroški Direndaj. Na tej prireditvi otroci in starši ustvarjamo, plešemo, tekmujemo in se družimo ter spoznavamo.
V letošnjem letu smo razpisali natečaj za najlepše fotografije Bitenj, iz katerih bomo konec leta natisnili tudi krajevni koledar 2008 in organizirali razstavo.
Prav tako vsako leto organiziramo razstavo krožkov KUD Bitnje, na kateri si obiskovalci lahko ogledajo izdelke ustvarjalnih delavnic naših otrok in žensk, klekljarskega krožka, bralnega krožka itd.
Verjetno je tudi v vašem koncu aktivno kakšno turistično društvo-kaj nudijo?
Turističnega društva še nimamo. Imamo pa zato aktivno kulturno umetniško društvo, ki skupaj s krajevno skupnostjo veliko razmišlja o turizmu v Bitnjah. Želimo si spodbuditi kmetije za turizem z možnostjo prenočitvenih kapacitet za turiste, ureditev peš poti in kolesarske steze po stari loški poti, na Sorškem polju urediti tekaške proge za tek na smučeh. Prav tako razmišljamo o obuditvi starih običajev in etnoloških znamenitosti kraja, nekatere so: kresovanje, pustovanje, miklavževanje, bučarijada.
S čim pa se ukvarja večina prebivalcev-verjetno se večina na delo vozi v Kranj ali Škofjo Loko?
Kot sem že omenil, se del prebivalstva ukvarja s kmetijstvom. Potem je seveda nekaj lokalnih podjetnikov in gostinskih lokalov. Večina preostalega zaposlenega prebivalstva dela v okoliških mestih – Kranju, Škofji Loki in Ljubljani.
Kaj pa investicije – ali so v prihodnosti načrtovane kakšne nove oziroma ali bi bilo kakšno stvar potrebno obnoviti, zgraditi…?
Vsak krajan Bitenj bi vam najprej odgovoril, da nujno potrebujemo kanalizacijo. Resnično se nam zdi nerazumljivo, da v 21 stoletju naselje s preko 2000 prebivalci nima urejene osnovne infrastrukture.
Drug velik problem je, da v kraju ni skupnega prostora, namenjenega druženju ter športnim in kulturnim dejavnostim, ki si ga krajani izjemno želimo in potrebujemo. Tak prostor bi krajanom Mestna občina Kranj omogočila z legalizacijo objekta ob nogometnem igrišču in postavitvijo športnega parka, za kar imamo pripravljen že načrt.
Izpostaviti moram tudi regulacijo potoka Žabnica, ki je iz neznanih vzrokov leta 1998 zastala. Potok Žabnica ob večjih padavinah poplavlja in teče dobesedno skozi domove prebivalcev ob potoku. Zgornji del toka ni reguliran, čeprav je vsa projektna dokumentacija pripravljena in oddana na MOK.
Vsekakor je potrebno omeniti tudi zaplete z gradnjo telovadnice pri podružnični šoli Žabnica. Zaradi nerazumljivih zapletov še ni obnovljena, gradnja telovadnice pa se zamika iz dneva v dan, iz mandata v mandat.
Krajani Bitenj pa imamo kljub težavam voljo in optimizem za njihovo reševanje. Naj zaključim z mislijo:
„Ne delamo dan za dnem, da dokončamo stvari, ampak zato, da izboljšamo prihodnost, ker bomo v njej preživeli ostali del življenja.“
Več o sitarstvu:
Na slovenskem se je razvilo v okolici Škofje Loke in Kranja. V pisanih virih se začenja omenjati sočasno z usihanjem vinogradništva na Sorškem polju in ob hkratnemu razmahu kajžarstva in gostaštva. Sitarji so se s trgovci in tkalci združili v ceh v Kranju (1599), sitarji z loškega območja pa so 1658 zasnovali svojega kljub nasprotovanju kranjskih obrtnikov. S siti so trgovali meščani in podeželani, uspešnejši so postali podjetniki, ki so podrejali okoliške sitarje. (Več o tem: Enciklopedija Slovenije str. 87/88)
