Članki - Otočki sredi travnika
Otočki sredi travnika
Verjetno negativen vpliv novogradenj na okolico ni aktualen le v Bitnjah, so pa prav gotovo njihove posledice različne. V gasilskem domu v Bitnjah so o dolgoletni nevarnosti poplav in še posebej o vplivu novogradenj nanje razpravljali na okrogli mizi. O tem smo poročali v našem tedniku pod naslovom Z novogradnjami nove poplave. Anton Ravnikar z Zgornjih Bitenj 240 nam je osvetlil še nekaj posebnosti, ki se pojavljajo pri tej tematiki na območju, kjer bi si marsikdo rad našel novo prebivališče. Pa naj dobro premisli. Veliko govorijo o tem, je pričel razkrivati trenutne in slutene probleme, da je treba ohranjati naravne zadrževalnike vode in mokrišča. Delajo pa ravno nasprotno. To vemo, ker živimo na robu takega travnika, ki nas večkrat poplavi. Ob večjem nalivu voda zaradi vse gostejše naseljenosti in močnejše tlakovanosti nima časa normalno odteči in ponikniti v podtalnico. Za višek vode pa še niso zgradili zadrževalnikov. Pa bi jih morali. Čim preje! Zaradi globalnega segrevanja bo pitne vode vse manj in vodarji bodo morali poskrbeti, da bodo zadržali čim več vode, da bomo z njo lahko pokrivali njeno poletno pomanjkanje.
To je širši problem. Kaj opažate v vaši neposredni okolici?
Kmet je prodal poplavno zemljo, podobnih lastnosti, kot jih ima Cerkniško jezero. Kmalu so travnik razparcelirali in najprej so ga začeli zasipati. To smo komaj preprečili. Dejali so, da naj bi na njem zgradili ponikovalno vrtino za odvečno vodo, kote terena pa da bodo dvajset centimetrov pod obstoječo cesto. Ker pa bi bilo to verjetno predrago, naj bi vrtino nadomestila kanalizacija, ki bo na voljo morda 2012. leta. To ni ustavilo sle po gradnji. Ljudje si hodijo ta travnik intenzivno ogledovat. Tudi ob nedeljah. Če bodo začeli zidati, bodo hiše narejene že v enem letu, kanalizacija pa morda dejansko šele leta 2017. Če preje ne bo denarja. Rezultat? Mi bomo zaradi novogradenj zanesljivo v vodi.
Saj v dovoljenjih piše, na čem in kako smejo biti postavljene zgradbe.
Piše. Kaj pa bo, ko bo to kupil nekdo, ki bo nekoga poznal in bo ta zidal tako, da bo dvignil teren okrog novogradnje. Brez ozira na nas, ki svoje že obstoječe hiše ne moremo dvigniti. Kako to izgleda, lahko vidite ob cesti proti vrtcu v Zgornjih Bitnjah. Na travnik, za katerega je izjemno zanimanje graditeljev, se že sedaj nateče toliko vode, da ostane na njem od dva do tri tedne. Če bo pozidan in bo meteorna kanalizacija izvedena po domače, kot se to dela sedaj v Bitnjah, bo naša hiša, pa še katera, najmanj toliko časa v vodi. Probleme bomo imeli že ob vsakem kratkem nalivu, ne pa ob padavinskih ujmah ali daljšem deževju.
Zakaj ste tako črnogledi?
Tu vsak, ki začne graditi hišo, samo navaža material. Zemljo, ki jo izkoplje za temelje, nikoli ne odpelje, temveč jo porabi zato, da dvigne teren okoli nove hiše. Da je to res, lahko ponazorim s posnetki bližnjih travnikov pred novogradnjami in po njih. Teren naj bi po dovoljenju lahko dvignili le za pol metra, ker menda ni poplavno nevaren, pa so ga v resnici do štirikrat več. Predlagali smo, da naj bi meteorno vodo s tega travnika speljali v Žabnico, pa so nam odgovorili, da se Žabnica ne sme obremenjevati. Sedaj gradijo ob gozdu na zahodni strani Zgornjih Bitenj novo naselje. Sprašujem se, kam bodo odvedli to vodo, ki bo pridrvela ob dežju. Zagotovo v Žabnico in ne v Sočo. Najbrž bo deležna meterorne vode in kanalizacije. Zanimivo, s tem pa se Žabnica lahko obremenjuje.
Prvi problem so torej poplavni travniki, ki jih bodo očitno zazidali. Drugi, vprašljiv odvod vode v Žabnico. Kaj pa je tretji?
Zbodla me je izjava predstavnika ministrstva za okolje in prostor Urbana Ilca, da je občasni potok Štajna za vodarje pravzaprav že izgubljen. Dokler nimaš novega avta, se voziš s starim, in ga tudi do konca vzdržuješ. Vsaj dober gospodar tako ravna. Torej bi tudi za Štajno morali skrbeti in jo čistiti. Tudi tiste dele, ki so sedaj pod cesto, dokler ne bodo uredili drugače. Sicer pa naj jo že sedaj odklopijo pri čistilni napravi ob Škofjeloški cesti in vodo iz Stražišča, ki nam dela probleme ob poplavah, speljejo v Savo. Za občino Štajna pomeni vodotok, ki se ga ne sme zasuti. Krajevna skupnost Bitnje je zakopala Štajno na črno v cevi. Cev, ki naj bi vodila do gasilskega bazena Zgornje Bitnje, se je zamašila, voda pa teče nato teče iz jaška na travnik. Zato sedaj vsa voda, ki se je včasih tudi prelivala iz Štajne na travnik, pridrvi do nižje ležečih hiš in jih leto za letom poplavlja, kot smo lahko slišali na okrogli mizi.
Kaj vas čudi?
Po mnenju gospoda Urbana Ilca je treba ohranjati travnike, ki so bili (!!!) naravni zadrževalniki vode in jih ne bi smeli množično zasipavali. Potrebno je zaustaviti novogradnje, dokler ne bo urejena kanalizacija. Včasih imam občutek, da ne živimo v isti državi in izgleda, da se pri nas krajevne skupnosti, občine in državne institucije sploh ne morejo dogovoriti, kaj kdo hoče. Na krajevni skupnosti pravijo, da jih nihče nič ne vpraša in da je za vse kriva upravna enota, ki izda gradbeno dovoljenje. Zakaj se lahko še naprej izdajajo gradbena dovoljenja in posega v naravo, če je bilo obljubljeno, da ne bodo več izdajali novih gradbenih dovoljenj, dokler ne bo urejena celotna komunalna in vodna infrastruktura? Občina, upravna enota in inšpekcije so na istem naslovu in prav bi bilo, da bi uskladili stališča do te poplavno-zazidalne problematike v Bitnjah.
Okrog novih zgradb naredijo visoke nasipe in vodo odrinejo proti nižje ležečim starim hišam.
Tu vsak, ki začne graditi hišo, samo navaža material. Zemljo, ki jo izkoplje za temelje, nikoli ne odpelje.
Poizkusno vrtanje za ponikovalno vrtino za odvečno vodo na večkrat poplavljenem travniku.
Besedilo in foto: Stanislav Jesenovec
