Moderiranje Časovna past

Iz BitnjeWiki
Redakcija dne 16:00, 27. februar 2008 od Boris Oblak (Pogovor | prispevki)
(prim) ← Starejša redakcija | poglejte trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)
Skoči na: navigacija, iskanje

Če roman Jurski park pomeni vrhunec domišljijskih svetov dvajsetega stoletja, potem je Časovna past prvi znanilec tehnološke kulture enaindvajsetega stoletja, ki bo z uporabo kvantne fizike poljubno spreminjala odnose in prehode med virtualno in dejansko resničnostjo. A ker znanost tudi o preteklosti ve enako malo kot o prihodnosti, se futuristično potovanje skupine arheologov v mračni srednji vek razvije v napet spopad za preživetje – tako posameznika kot načina razmišljanja, na katerem temelji zgodovina novega veka.

O zgodbi

Največja želja vsakega strokovnjaka je, da bi se lahko poglobil v najmanj poznane in raziskane aspekte področja, s katerim se ukvarja. Tehnik največ časa posveti razumevanju delovanja določene naprave, kemik deli snovi na čim manjše delce ... Arheolog bi najraje vedel, kaj se skriva za na prvi pogled banalnim sarkofagom, ki ga slučajno odkrije na območju, kjer je pred 600 leti življenje potekalo popolnoma drugače kot dandanes. Zakaj je zakonski par pokopan na tako neobičajen način za dobo, v kateri je živel? Kam je izginil manjkajoči del telesa viteza, ki je pokopan?


Profesorju Edwardu Johnstonu se končno uresničijo sanje, ko s skupino študentov odkrije razvaline francoske utrdbe iz 14. stoletja, o kateri je tako malo podatkov, da je raziskovanje celotnega območja za skupino nadobudnih arheologov pravi izziv. Izkušeni profesor sicer ve, da bi v običajnih okoliščinah veliko težje prišli do tako dragocenega najdišča.


Ker mu ni jasno, od kod mednarodni korporaciji ITC - ki prispeva največ sredstev za izkopavanja njegove skupine - oziroma njenemu prvemu možu, Robertu Donigerju, toliko podatkov o tako ključnih območjih, se Johnston odpravi v Novo Mehiko, kjer ima ITC svoj sedež, da bi se pozanimal, kaj stoji za tako izjemnim projektom.


Med profesorjevo odsotnostjo, njegovi študenti odkrijejo celico srednjeveškega samostana, ki je bila zaprta pod številnimi plastmi zemlje že več kot 600 let. Navdušena nad odkritjem, se Marek in Kate spustita v podzemne prostore, kjer prideta do še bolj osupljivega odkritja, saj ob imenitno ohranjenih reliefih na stenah nekdanjega samostana najdeta bifokalno lečo - ki pa ni mogla biti v celici, preden so jo v srednjem veku zaprli.


Takrat naočnikov še niso poznali. Toda to, kar mlade študente še bolj preseneti, je sporočilo, ki prosi za pomoč in nosi datum 2. april 1357. Večkratno testiranje namreč pokaže, da je sporočilo napisal ... profesor Johnston.


Študenti se takoj odpravijo na sedež ITC, kjer se seznanijo z Donigerjevim novim izumom: naprava, ki lahko prenese tridimenzionalne predmete iz enega kraja v drugega. Pravzaprav, to naj bi bil njen namen. Njen stvaritelj sam je bil začuden, ko je ugotovil, da naprava pošilja tridimenzionalna telesa ne le skozi prostor, ampak skozi čas, saj je, po nerazumljivem naključju, povezana s t.i, vesoljskim rovom, ki pelje naravnost na kraj izkopavanja arheološke ekipe: namreč v francoski Castlegard ... leta 1357.


Profesor je na vsak način želel preveriti delovanje stroja, ki ga je prenesel v čas, ki ga je tako vneto raziskoval. A znašel se je sredi fevdalne vojne med Angleži in Francozi, ene najbolj divjih bitk v zgodovini. Skupina študentov, ki najbolje poznajo tiste čase in vedo, kako se lahko znajdejo v srednjeveški družbi, in profesorjev sin Chris se tako odpravijo iskat profesorja, da bi ga rešili, preden bo prepozno. Časa imajo šest ur. Zatem ne bodo več imeli dostopa do prehoda, ki jih lahko pripelje nazaj domov.

Zunanje povezave

Želim dodati članek | Spisek internetnih strani | www.bitnje.si | Peskovnik
Osebna orodja
Imenski prostori
Različice
Dejanja
Navigacija
notranje povezave
obvestila
Pripomočki