Toplotna črpalka - primer iz prakse

Iz BitnjeWiki
(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 1: Vrstica 1:
 
==Uvod==
 
==Uvod==
Zaradi naraščanja cen kurilnega olja sem začel razmišljati o alternativnih virih ogrevanja. V poštev so prišla drva, peleti, zemeljski plin in toplotna črpalka.
+
Zaradi naraščanja cen kurilnega olja sva z ženo začela razmišljati o alternativnih virih ogrevanja. V poštev so prišla drva, peleti, zemeljski plin in toplotna črpalka.
  
V hiši ogrevam približno 180 m2 površine. Letno porabim med 2.500 in 3.000 litrov kurilnega olja. Približno 80 m2 ogrevam kombinirano radiatorsko in talno ogrevanje, ostalo pa samo radiatorsko. Centralno kurjavo mi je instaliralo podjetje Comnet d.o.o. iz Radovljice.
+
V hiši ogrevava približno 180 m2 površine. Letno porabiva med 2.500 in 3.000 litrov kurilnega olja. Približno 80 m2 ogrevava kombinirano radiatorsko in talno ogrevanje, ostalo pa samo radiatorsko. Centralno kurjavo nama je instaliralo podjetje Comnet d.o.o. iz Radovljice.
  
Zadal sem si pogoj, da mora biti investicija povrnjena prej kot v desetih letih.
+
Zadala sva si pogoj, da mora biti investicija povrnjena prej kot v desetih letih.
  
Drva in peleti so odpadli, ker nisem imel dovolj prostora za skladiščenje. Pa tudi podajanje (nalaganje) je problematično, če si ne urediš avtomatskega podajanja. Za to pa spet potrebuješ prostor, ki ga nisem imel.
+
Drva in peleti so odpadli, ker nimava imel dovolj prostora za skladiščenje. Pa tudi podajanje (nalaganje) je problematično, če si ne urediš avtomatskega podajanja. Za to pa spet potrebuješ prostor, ki ga nisva imela.
  
Zemeljskega plina še nimamo, zato sem si začel ogledovati toplotne črpalke. Kot prva izbira je bila vrtina, zato sem poklical podjetje [http://www.geosonda.com Geosonda] iz [[slw:Kranj|Kranja]]. Ocena investicije je bila minimalno 6 MIO SIT (pb. 24.000 EUR), kar se mi je zdelo preveč.
+
Zemeljskega plina še nimamo, zato sva si začela ogledovati toplotne črpalke. Kot prva izbira je bila vrtina, zato sva poklicala podjetje [http://www.geosonda.com Geosonda] iz [[slw:Kranj|Kranja]]. Ocena investicije je bila minimalno 6 MIO SIT (pb. 24.000 EUR), kar se nama je zdelo odločno preveč.
  
Naslednja izbira je bila toplotna črpalka zrak-voda in pogovoril sem se s strokovnjaki iz podjetja [http://www.termotehnika.com Termotehnika]. Svetovali so mi vgradnjo toplotne črpalke s toplotno močjo 10,8 kW in priključno močjo 4,7 kW. Povprašal sem instalaterja centralne kurjave, podjetje Comnet d.o.o., če mi lahko v obstoječi sistem priklopi TČ. Priklopljena bi morala biti tako, da bi kot dodatni vir služilo obstoječe ogrevanje z oljem. Torej da se v primeru, ko TČ ne bi zmogla ogreti hiše, vklopi kot pomoč še obstoječe centralno ogrevanje na olje.
+
Naslednja izbira je bila toplotna črpalka zrak-voda in pogovorila sva se s strokovnjaki iz podjetja [http://www.termotehnika.com Termotehnika]. Svetovali so nama vgradnjo toplotne črpalke s toplotno močjo 10,8 kW in priključno močjo 4,7 kW. Povprašala sva instalaterja centralne kurjave, podjetje Comnet d.o.o., če nama lahko v obstoječi sistem priklopi TČ. Priklopljena bi morala biti tako, da bi kot dodatni vir služilo obstoječe ogrevanje z oljem. Torej da se v primeru, ko TČ ne bi zmogla ogreti hiše, vklopi kot pomoč še obstoječe centralno ogrevanje na olje.
  
Odgovor izvajalca je bil pritrdilen, zato sem naročil predračun. Predračunska vrednost je bila približno 2.000.000 SIT oz. 8.333 EUR. Upošteval sem še 15% varnost zaradi dodatnih stroškov, kar je investicijo podražilo na 9.583 EUR (dejanska investicija je bila na koncu 2.140.000 SIT oz. 8.917 EUR). Naredil sem [[Toplotna črpalka - primer iz prakse#Poskusni izračun|poskusni izračun in izračunal]], da bi se mi investicija povrnila v osmih letih in pol, kar je bilo dobolj, da sem se odločil za izdelavo projekta.
+
Odgovor izvajalca je bil pritrdilen, zato sva naročil predračun. Predračunska vrednost je bila približno 2.000.000 SIT oz. 8.333 EUR. Upoštevala sva še 15% varnost zaradi dodatnih stroškov, kar je investicijo podražilo na 9.583 EUR (dejanska investicija je bila na koncu 2.140.000 SIT oz. 8.917 EUR). Naredila sva [[Toplotna črpalka - primer iz prakse#Poskusni izračun|poskusni izračun in izračunal]], da bi se nama investicija povrnila v dobrih sedmih letih, kar je bilo dovolj, da sva se odločila za izdelavo projekta.
  
 
==Izvedba==
 
==Izvedba==
Izvajalcu sem plačal predračun spomladi leta 2006. Z delom je začel jeseni 2006. Prišlo je do nekaj zapletov okoli TČ, ker v Termotehniki še niso končali z razvojem uparjalnika in črpalke. Končno je črpalka prišla iz razvoja in dobil sem jo domov (moje osebno mnenje je, da sem dobil domov še prototip te črpalke, seveda pa tega ne morem potrditi).
+
Izvajalcu sva plačal predračun spomladi leta 2006 ([[Toplotna črpalka - primer iz prakse#Poskusni izračun|Spisek potrebnega materiala]]). Z delom je začel jeseni 2006. Prišlo je do nekaj zapletov okoli TČ, ker v Termotehniki še niso končali z razvojem uparjalnika in črpalke. Končno je črpalka prišla iz razvoja in dobila sva jo domov (moje osebno mnenje je, da sva dobila domov še prototip te črpalke, seveda pa tega ne morem potrditi).
 +
 
 +
Za hišo je bilo potrebno skopati in zabetonirati temelj, na katerem stoji zunanji uparjalnik. Prav tako je bilo potrebno narediti povezavo iz uparjalnika do toplotne črpalke.
 +
 
 +
V kurilnici je bilo potrebno najti prostor za toplotno črpalko. Dodatno je bilo potebno postaviti 300 l zalogovnik za toplo vodo in menjati obstoječi bojler za sanitarno vodo. Dodatnih je bilo potrebno nekaj ventilov in roto divert ter nekaj črpalk in dodatno tipalo.
 +
 
 +
Priklopili so nama TČ in začela je delati. Temperaturo v prostorih naj bi uravnavala kar avtomatika iz peči na olje. Tukaj se je zataknilo, saj avtomatika ni hotela pognati tople vode v radiatorje in talno. Problem je bil v tem, da je bilo eno tipalo nameščeno v kotel centralnega ogrevanja. Tam je zaznalo nizko temperaturo in avtomatika ni vklopila črpalk.
 +
 
 +
Problem je izvajalec rešil tako, da je tipalo prestavil iz kotla v zalogovnik. Tako je TČ delovala in ogrevala prostore. Problem pa ni bil zadovoljivo rešen. V kotlu ni bilo več tipala, zato je bilo kotlovsko gretje neuporabno.
 +
 
 +
Naslednji problem je bil v tem, da se TČ ni dalo ugasniti in začeti uporabljati staro gretje, torej gretje na olje. Z izvajalcem sva se dogovorila, da bodo vgradili stikalo, preko katerega bva lahko ročno ugasnila TČ in preklopila na olje. Stikalo so res vgradili, vendar je bila peč na olje še vedno neuporabna, kajti ni imela vgrajenega tipala. Z vgradnjo tipala je imel izvajalec probleme, ker mu nekako ni bilo jasno, kako naj vse skupaj zveže na avtomatiko. Vse skupaj se je vleklo preko cele zime, pomladi in poletja 2007. Na srečo je bila zima 2006/2007 mila, tako da nama ni bilo potrebno prižigati peči na olje.
 +
 
 +
Spomladi se je črpalka vsaj trikrat ugasnila brez razloga. To sva ugotovila šele potem, ko smo občutili, da ni več tople vode :-(. Poklicala sva izvajalca, ta pa naju je napotil na proizvajalca toplotnih črpalk. To nama ni bilo najbolj všeč, saj sva vzela izvajalca ravno zaradi tega, da nama ne bi bilo potrebno govoriti z vsakim od njegovih podizvajalcev posebej in jih poslušati, kako se izgovarjajo eden na drugega. Vendar ni šlo, tako da sva morala navezati stike tudi s podizvajalcem Termotehniko.
 +
 
 +
Iz Termotehnike so poslali serviserja, ki je ugotovil, da se TČ ogaša verjetno zaradi motenj v električnem omrežju. Zato je:
 +
* dodal varistorje za zaščito pred motnjami
 +
* dodal elektrolitski kondenzator
 +
* predlagal, da se menja softver v regulatorju
 +
 
 +
Tudi po tem posegu se je TČ še ustavljala. Ponovno sva poklicala Termotehniko in poslali so serviserja ter še nekoga, ki je bil zadolžen za softver:
 +
* serviser je vgradil watchdog, ki je avtomatsko startal TČ, če se je ugasnila zaradi motenj
 +
* zamenjali so softver v TČ
 +
 
 +
TČ je nekaj dni delovala, potem pa se je začela ustavljati z napako VTg0, kar je pomenilo, da gre za visoki tlak. Nazadnje je popolnoma prenehala delovati. Iz Termotehnike je prišel serviser Blaž in čez nekaj časa rekel, da mora odpeljati TČ v Termotehniko na servis. Odmontiral je TČ ter zunanji uparjalnik in vse skupaj odpeljal. Izvajalec iz Comneta je dodal tipalo v kotel in preklopil avtomatiko tako, da je delovala v oljni peči.
 +
 
 +
Čez 6 dni so iz Termotehnike dostavili TČ. Meni se je zdelo, da so pripeljali novo, saj je bilo funkcionalno veliko spremenjenega.
 +
* ni bilo več glavnega stikala ob strani (tistega, ki so mi ga vgradili pred kratkim); funkcijo je prevzela sama TČ
 +
* displej je bil nov 4 vrstični
 +
* softver je bil nov
 +
* zelo izpopolnjena je bila komunikacija TČ s dodatnimi viri (pečjo na olje), tako da:
 +
** je lahko dodatni vir dogreval
 +
** je lahko dodatni vir sam ogreval
 +
** se je dodatni vir prižgal, ko je zunanja temperatura padla pod določeno vrednost
 +
Uradno nama niso povedali, ali so TČ zamenjali ali ne. Neuradno sva izvedela, da je bil vzrok napake menjava softvera, ki naj ne bi ustrezal toplotni črpalki.
 +
 
 +
Ko smo testirali delovanje TČ, smo pozabili in pustili temperaturo, ki povzroči vklop dodatnega vira, precej visoko. Zato se je čez nekaj dni že prižgala peč na olje, ki naj bi dogrevala vodo. Regulacija peči ni bila narejena pravilno, saj je peč:
 +
* segrevala do prevelikih temperatur (v talno gretje je prišla voda s temperaturo > 45oC)
 +
* TČ ni izklopila dodatnega vira, ko se je zunanja temperatura dvignila
 +
 
 +
Sledil je ponovni klic Termotehnike in Comneta. Čez nekaj dni so odpravili tudi ti napaki.
 +
 
 +
Ob prvem večdnevnem mrazu, ko je bila temperatura tudi podnevi precej pod ničlo, je začel ropotati zunanji uparjalnik. Klicala sva Termotehniko in zelo hitro je prišel serviser ter na okvir ventilatorja na zunanjem uparjalniku navil grelno žico. Problem je bil namreč v tem, da se je na okvirju ventilatorja nabiral led, ki se je občasno odlomil in povzročil hrup.
 +
 
 +
Sedaj že več kot mesec dni TČ deluje brez problemov. Vmes se je enkrat prižgal dodatni vir. Zunanjo temperaturo imva nastavljeno na -8,8 oC. Dodatni vir se je prižgal tisti dan, ko je zunanja temperatura dosegla -9.5 oC. Peč na olje je delovala slabo uro in v tem času se je samo trikrat vklopila.
 +
 
 +
Sedaj sva s toplotno črpalko izredno zadovoljna. Deluje tako, kot sva si pred dvema letoma zamislila. Za vse potrebne preklope in kombinacije ogrevalnih sistemov skrbi avtomatika.
 +
 
 +
Iz vsega je razvidno, da sem bil pri postavljanju celotnega sistema poskusni zajček. Prepričan sem tudi, da so toplotno črpalko v letu dni izpopolnili in da so mi jo na zadnjem servisu zamenjali.
 +
 
 +
Čeprav izgleda, da je bilo veliko zapletov pri realizaciji projekta samega, sva s strokovnostjo izvajalcev iz Termotehnike zelo zadovoljna. Posebej bi pohvalil serviserja Blaža, ki nama je veliko razložil ter profesionalno uredil celotno zadevo. Tudi na njegov prenosni telefon sem ga poklical ob različnih urah in v glavnem se mi je vedno oglasil in mi telefonsko svetoval, kaj naj naredim.
 +
 
 +
Še bolj pa sva zadovoljna, ko sva naredila obračun porabe po prvem letu delovanja. Prijavila sva se tudi za vračilo sredstev zaradi menjave sistema ogrevanja in od države sva dobila odobrenih 500.000 SIT (2.083 EUR), ki jih bova prejela januarja ali februarja 2008, kar je še dodatno pocenilo investicijo.
 +
 
 +
==Izračun porabe po prvem letu delovanja TČ==
 +
Zima 2006/2007 je bila zelo mila. V obdobju september 2006 - september 2007 se peč na olje niti enkrat ni prižgala, toplotna črpalka pa je delovala 1.635 ur.
 +
 
 +
Porabil sem torej: 1.635 * 0,1128 = 712 EUR
 +
 
 +
V obdobju september 2007 - 4. januar 2008 je toplotna črpalka delovala 600 ur. Ocenjujem, da čas delovanja TČ do konca poletja ne bo presegel 2000 ur. Zato lahko naredim trenutni [[Toplotna črpalka - primer iz prakse#Končni izračun prihranka|končni obračun]] (obračun bom spremenil septembra). Iz izračuna sledi, da bom imel investicijo povrnjeno v dobrih petih letih.
 +
 
 +
Vgradnjo toplotne črpalke vsekakor toplo priporočava.
 +
 
 +
===Končni izračun prihranka===
 +
* toplotna črpalka
 +
** ure delovanja TČ: 2000
 +
** cena kWh: 0,1128
 +
** toplotna moč: 10,8
 +
** grelno število glede na tip ogrevanja: 2,8 ([[Toplotna črpalka - primer iz prakse#Kako sem določil grelno število|Kako sem določil grelno število]])
 +
** priključna moč: 10,8 / 2,8 = 3,86
 +
** letna poraba energije: 3,86 * 2000 = 7.720 kWh (871 EUR)
 +
* olje
 +
** poraba olja: 2.750 l
 +
** cena olja: 0,735 EUR/l [http://www.petrol.si/index.php?sv_path=122,123,125 PETROL: Cene in prodajni pogoji]
 +
** letna poraba: 2.750 * 0,735 = 2021 EUR
 +
** ogrevanje tople vode z elektriko, kadar ni vklopljena centrana kurjava, ocenjena poraba 48.000 SIT = 200 EUR
 +
* razlika: 1.350 EUR
 +
* vračilo država: 2.083 EUR
 +
* povrnitev investicije: (8.917 - 2.083) / 1.350 = 5,06
  
 
==Podatki za izračune==
 
==Podatki za izračune==
Vrstica 24: Vrstica 101:
 
** cena kWh: 0,1128
 
** cena kWh: 0,1128
 
** toplotna moč: 10,8
 
** toplotna moč: 10,8
** grelno število glede na tip ogrevanja: 2,8 ([[Toplotna črpalka - primer iz prakse#Kako sem določil grelno število|Kako sem določil grelno število]]
+
** grelno število glede na tip ogrevanja: 2,8 ([[Toplotna črpalka - primer iz prakse#Kako sem določil grelno število|Kako sem določil grelno število]])
 
** priključna moč: 10,8 / 2,8 = 3,86
 
** priključna moč: 10,8 / 2,8 = 3,86
 
** letna poraba energije: 3,86 * 2050 = 7.913 kWh (893 EUR)
 
** letna poraba energije: 3,86 * 2050 = 7.913 kWh (893 EUR)
Vrstica 31: Vrstica 108:
 
** cena olja: 0,735 EUR/l [http://www.petrol.si/index.php?sv_path=122,123,125 PETROL: Cene in prodajni pogoji]
 
** cena olja: 0,735 EUR/l [http://www.petrol.si/index.php?sv_path=122,123,125 PETROL: Cene in prodajni pogoji]
 
** letna poraba: 2.750 * 0,735 = 2021 EUR
 
** letna poraba: 2.750 * 0,735 = 2021 EUR
* razlika: 1.128 EUR
+
** ogrevanje tople vode z elektriko, kadar ni vklopljena centrana kurjava, ocenjena poraba 48.000 SIT = 200 EUR
* povrnitev investicije: 9.583 / 1.128 = 8,5
+
* razlika: 1.328 EUR
 +
* povrnitev investicije: 9.583 / 1.328 = 7,2
  
 
===Kako sem določil grelno število===
 
===Kako sem določil grelno število===
 
Podatke sem vzel s spletne strani [[http://www.termotehnika.com/primerjava_stroskov_ogrevanja.php Termotehnike]]. Za radiatorsko ogrevanje in toplotne izgube 45 W/m2 je grelno število 2,3, za talno ogrevanje pa 3,33. Ker imam kombinacijo talnega in radiatorskega ogrevanja in ker je približno polovica ogrevane površine ogrevana s talnim ogrevanjem, sem izbral grelno število 2,8.
 
Podatke sem vzel s spletne strani [[http://www.termotehnika.com/primerjava_stroskov_ogrevanja.php Termotehnike]]. Za radiatorsko ogrevanje in toplotne izgube 45 W/m2 je grelno število 2,3, za talno ogrevanje pa 3,33. Ker imam kombinacijo talnega in radiatorskega ogrevanja in ker je približno polovica ogrevane površine ogrevana s talnim ogrevanjem, sem izbral grelno število 2,8.
  
===Cene energentov===
+
===Spisek potrebnega materiala===
Cena kWh z vsemi davki je 0,1128 (vir: [[Statistični urad RS - cena za skupino Dc]])
+
* toplotna črpalka 10/12
 
+
* zalogovnik 300 l
*Čas delovanja TČ do 31. 12. 2007: 600 ur
+
* bojler 200 l
*Moč TČ: 10 kW
+
*Vrednost: 600 * 0,1128 * 4,7 = 677,80 EUR
+
 
+
==Viri==
+
* [http://www.elektro-gorenjska.si/index.php?i=42 Cena električne energije]
+

Redakcija: 11:50, 5. januar 2008

Vsebina

Uvod

Zaradi naraščanja cen kurilnega olja sva z ženo začela razmišljati o alternativnih virih ogrevanja. V poštev so prišla drva, peleti, zemeljski plin in toplotna črpalka.

V hiši ogrevava približno 180 m2 površine. Letno porabiva med 2.500 in 3.000 litrov kurilnega olja. Približno 80 m2 ogrevava kombinirano radiatorsko in talno ogrevanje, ostalo pa samo radiatorsko. Centralno kurjavo nama je instaliralo podjetje Comnet d.o.o. iz Radovljice.

Zadala sva si pogoj, da mora biti investicija povrnjena prej kot v desetih letih.

Drva in peleti so odpadli, ker nimava imel dovolj prostora za skladiščenje. Pa tudi podajanje (nalaganje) je problematično, če si ne urediš avtomatskega podajanja. Za to pa spet potrebuješ prostor, ki ga nisva imela.

Zemeljskega plina še nimamo, zato sva si začela ogledovati toplotne črpalke. Kot prva izbira je bila vrtina, zato sva poklicala podjetje Geosonda iz Kranja. Ocena investicije je bila minimalno 6 MIO SIT (pb. 24.000 EUR), kar se nama je zdelo odločno preveč.

Naslednja izbira je bila toplotna črpalka zrak-voda in pogovorila sva se s strokovnjaki iz podjetja Termotehnika. Svetovali so nama vgradnjo toplotne črpalke s toplotno močjo 10,8 kW in priključno močjo 4,7 kW. Povprašala sva instalaterja centralne kurjave, podjetje Comnet d.o.o., če nama lahko v obstoječi sistem priklopi TČ. Priklopljena bi morala biti tako, da bi kot dodatni vir služilo obstoječe ogrevanje z oljem. Torej da se v primeru, ko TČ ne bi zmogla ogreti hiše, vklopi kot pomoč še obstoječe centralno ogrevanje na olje.

Odgovor izvajalca je bil pritrdilen, zato sva naročil predračun. Predračunska vrednost je bila približno 2.000.000 SIT oz. 8.333 EUR. Upoštevala sva še 15% varnost zaradi dodatnih stroškov, kar je investicijo podražilo na 9.583 EUR (dejanska investicija je bila na koncu 2.140.000 SIT oz. 8.917 EUR). Naredila sva poskusni izračun in izračunal, da bi se nama investicija povrnila v dobrih sedmih letih, kar je bilo dovolj, da sva se odločila za izdelavo projekta.

Izvedba

Izvajalcu sva plačal predračun spomladi leta 2006 (Spisek potrebnega materiala). Z delom je začel jeseni 2006. Prišlo je do nekaj zapletov okoli TČ, ker v Termotehniki še niso končali z razvojem uparjalnika in črpalke. Končno je črpalka prišla iz razvoja in dobila sva jo domov (moje osebno mnenje je, da sva dobila domov še prototip te črpalke, seveda pa tega ne morem potrditi).

Za hišo je bilo potrebno skopati in zabetonirati temelj, na katerem stoji zunanji uparjalnik. Prav tako je bilo potrebno narediti povezavo iz uparjalnika do toplotne črpalke.

V kurilnici je bilo potrebno najti prostor za toplotno črpalko. Dodatno je bilo potebno postaviti 300 l zalogovnik za toplo vodo in menjati obstoječi bojler za sanitarno vodo. Dodatnih je bilo potrebno nekaj ventilov in roto divert ter nekaj črpalk in dodatno tipalo.

Priklopili so nama TČ in začela je delati. Temperaturo v prostorih naj bi uravnavala kar avtomatika iz peči na olje. Tukaj se je zataknilo, saj avtomatika ni hotela pognati tople vode v radiatorje in talno. Problem je bil v tem, da je bilo eno tipalo nameščeno v kotel centralnega ogrevanja. Tam je zaznalo nizko temperaturo in avtomatika ni vklopila črpalk.

Problem je izvajalec rešil tako, da je tipalo prestavil iz kotla v zalogovnik. Tako je TČ delovala in ogrevala prostore. Problem pa ni bil zadovoljivo rešen. V kotlu ni bilo več tipala, zato je bilo kotlovsko gretje neuporabno.

Naslednji problem je bil v tem, da se TČ ni dalo ugasniti in začeti uporabljati staro gretje, torej gretje na olje. Z izvajalcem sva se dogovorila, da bodo vgradili stikalo, preko katerega bva lahko ročno ugasnila TČ in preklopila na olje. Stikalo so res vgradili, vendar je bila peč na olje še vedno neuporabna, kajti ni imela vgrajenega tipala. Z vgradnjo tipala je imel izvajalec probleme, ker mu nekako ni bilo jasno, kako naj vse skupaj zveže na avtomatiko. Vse skupaj se je vleklo preko cele zime, pomladi in poletja 2007. Na srečo je bila zima 2006/2007 mila, tako da nama ni bilo potrebno prižigati peči na olje.

Spomladi se je črpalka vsaj trikrat ugasnila brez razloga. To sva ugotovila šele potem, ko smo občutili, da ni več tople vode :-(. Poklicala sva izvajalca, ta pa naju je napotil na proizvajalca toplotnih črpalk. To nama ni bilo najbolj všeč, saj sva vzela izvajalca ravno zaradi tega, da nama ne bi bilo potrebno govoriti z vsakim od njegovih podizvajalcev posebej in jih poslušati, kako se izgovarjajo eden na drugega. Vendar ni šlo, tako da sva morala navezati stike tudi s podizvajalcem Termotehniko.

Iz Termotehnike so poslali serviserja, ki je ugotovil, da se TČ ogaša verjetno zaradi motenj v električnem omrežju. Zato je:

Tudi po tem posegu se je TČ še ustavljala. Ponovno sva poklicala Termotehniko in poslali so serviserja ter še nekoga, ki je bil zadolžen za softver:

TČ je nekaj dni delovala, potem pa se je začela ustavljati z napako VTg0, kar je pomenilo, da gre za visoki tlak. Nazadnje je popolnoma prenehala delovati. Iz Termotehnike je prišel serviser Blaž in čez nekaj časa rekel, da mora odpeljati TČ v Termotehniko na servis. Odmontiral je TČ ter zunanji uparjalnik in vse skupaj odpeljal. Izvajalec iz Comneta je dodal tipalo v kotel in preklopil avtomatiko tako, da je delovala v oljni peči.

Čez 6 dni so iz Termotehnike dostavili TČ. Meni se je zdelo, da so pripeljali novo, saj je bilo funkcionalno veliko spremenjenega.

Uradno nama niso povedali, ali so TČ zamenjali ali ne. Neuradno sva izvedela, da je bil vzrok napake menjava softvera, ki naj ne bi ustrezal toplotni črpalki.

Ko smo testirali delovanje TČ, smo pozabili in pustili temperaturo, ki povzroči vklop dodatnega vira, precej visoko. Zato se je čez nekaj dni že prižgala peč na olje, ki naj bi dogrevala vodo. Regulacija peči ni bila narejena pravilno, saj je peč:

Sledil je ponovni klic Termotehnike in Comneta. Čez nekaj dni so odpravili tudi ti napaki.

Ob prvem večdnevnem mrazu, ko je bila temperatura tudi podnevi precej pod ničlo, je začel ropotati zunanji uparjalnik. Klicala sva Termotehniko in zelo hitro je prišel serviser ter na okvir ventilatorja na zunanjem uparjalniku navil grelno žico. Problem je bil namreč v tem, da se je na okvirju ventilatorja nabiral led, ki se je občasno odlomil in povzročil hrup.

Sedaj že več kot mesec dni TČ deluje brez problemov. Vmes se je enkrat prižgal dodatni vir. Zunanjo temperaturo imva nastavljeno na -8,8 oC. Dodatni vir se je prižgal tisti dan, ko je zunanja temperatura dosegla -9.5 oC. Peč na olje je delovala slabo uro in v tem času se je samo trikrat vklopila.

Sedaj sva s toplotno črpalko izredno zadovoljna. Deluje tako, kot sva si pred dvema letoma zamislila. Za vse potrebne preklope in kombinacije ogrevalnih sistemov skrbi avtomatika.

Iz vsega je razvidno, da sem bil pri postavljanju celotnega sistema poskusni zajček. Prepričan sem tudi, da so toplotno črpalko v letu dni izpopolnili in da so mi jo na zadnjem servisu zamenjali.

Čeprav izgleda, da je bilo veliko zapletov pri realizaciji projekta samega, sva s strokovnostjo izvajalcev iz Termotehnike zelo zadovoljna. Posebej bi pohvalil serviserja Blaža, ki nama je veliko razložil ter profesionalno uredil celotno zadevo. Tudi na njegov prenosni telefon sem ga poklical ob različnih urah in v glavnem se mi je vedno oglasil in mi telefonsko svetoval, kaj naj naredim.

Še bolj pa sva zadovoljna, ko sva naredila obračun porabe po prvem letu delovanja. Prijavila sva se tudi za vračilo sredstev zaradi menjave sistema ogrevanja in od države sva dobila odobrenih 500.000 SIT (2.083 EUR), ki jih bova prejela januarja ali februarja 2008, kar je še dodatno pocenilo investicijo.

Izračun porabe po prvem letu delovanja TČ

Zima 2006/2007 je bila zelo mila. V obdobju september 2006 - september 2007 se peč na olje niti enkrat ni prižgala, toplotna črpalka pa je delovala 1.635 ur.

Porabil sem torej: 1.635 * 0,1128 = 712 EUR

V obdobju september 2007 - 4. januar 2008 je toplotna črpalka delovala 600 ur. Ocenjujem, da čas delovanja TČ do konca poletja ne bo presegel 2000 ur. Zato lahko naredim trenutni končni obračun (obračun bom spremenil septembra). Iz izračuna sledi, da bom imel investicijo povrnjeno v dobrih petih letih.

Vgradnjo toplotne črpalke vsekakor toplo priporočava.

Končni izračun prihranka

Podatki za izračune

Poskusni izračun

Kako sem določil grelno število

Podatke sem vzel s spletne strani [Termotehnike]. Za radiatorsko ogrevanje in toplotne izgube 45 W/m2 je grelno število 2,3, za talno ogrevanje pa 3,33. Ker imam kombinacijo talnega in radiatorskega ogrevanja in ker je približno polovica ogrevane površine ogrevana s talnim ogrevanjem, sem izbral grelno število 2,8.

Spisek potrebnega materiala

Osebna orodja
Imenski prostori
Različice
Dejanja
Navigacija
notranje povezave
obvestila
Pripomočki