Novice:Nas bodo drobne koristi posameznikov zastrupile?

Redakcija: 06:03, 7. januar 2010

Nas bodo drobne koristi posameznikov zastrupile?

Očistimo Slovenijo v enem dnevu je naslov akcije, ki naj bi po izteku 17. aprila, naslednji dan pokazala, da je naša domovina naravno resnično nekaj enkratnega. Osebno vedno in povsod trdim, da je glede na svojo velikost in raznolikost zagotovo najlepša na svetu. Ponavljam, naravno! Poslušalce na mojih predavanjih o prepoznavnosti Slovenije presenetim s podatkom, da žal na teh dobrih 20 tisoč kvadratnih kilometrih živi osem milijonov ljudi. Najprej se začudijo, potem me pogledajo, češ, kaj si je izmislil, potem, pa počakajo, da jo razložim. Podatek osem milijonov Slovencev in drugih državljanov Slovenije izhaja iz študije o tem, kako smo z vsem nenaravnim obremenili našo državo. Da je temu podatku mogoče verjeti, pokaže že sprehod po notranji makadamski poti iz Zgornjih Bitenj proti Mlinarju ter ob Sušci levo in desno od nje do prvega pretoka oziroma do vasi. Medtem ko se osnovnošolci trudijo z zbiranjem alumink in plastenk ter druge uporabne embalaže, pa jo (ne)znani ljubitelje piva in drugih pijač množično mečejo v grmovje ali na travnike ob poti ali globlje v gozd. Prav na vsakem koraku jih je mogoče opazovati. Tudi odpadni gradbeni material, različne opeke in keramične ploščice naj bi po mnenju nekaterih »otrok, ki so jih neprimerno vzgojili v vrtcu in osnovni šoli«, ki s prikolicami in traktorji vozijo te odpadke v gozdne vodne jarke ter na druge površine, naj bi po njihovem mnenju obogatil rastje in živalstvo tega gozda in njegovih številnih naravno neponovljivo lepih jas. Kaj o tem ravnanju porečejo gozdarji, lastniki zemljišč, vodarji, lovci, čebelarji, naša (so) prejemnica Nobelove nagrade oziroma častna občanka MO Kranj in drugi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našo okolico. Menim, da ni potrebno čakati na ta »estonsko/slovenski« očiščevalni dan, ampak je najprej potrebno doseči, da kdorkoli ne bo več odmetaval česarkoli od naštetega in videnega v naravo oziroma v okolico ter ob prvi priložnosti to temeljito pospravil za seboj. To prav gotovo niso otroci iz vrtca in mlajši osnovnošolci, mogoče pa je že, da so starejši osnovnošolci, najstniki ter, žal, predvsem odrasli prebivalci. Saj prve tri skupine najbrž ne odvažajo v naravo gradbenega materiala in drugih za to okolje neprimernih odpadkov. Čas pa bi že bil, da bi tudi občinski in redarji in medobčinski ter državni inšpektorji bolj odločno polnili občinsko in državno blagajno, saj je tovrstna preventiva znatno cenejša, kot odpravljanje odpadkov, umazanije in črnih odlagališč. Pa še to! Cel svet že ve, da je in še bolj bo čista voda največja naravna in ekonomska dobrina. Le zakaj nemarnežem in neodgovornim ljudem dovoljujemo, da nam jo za njihovo drobno korist v ozadju Bitenj mažejo oziroma zastrupljajo? Odločno stopimo vb boj za našo, celovito, čisto okolico!

To pa so nekateri motivi, ki so nastali na to temo 25. decembra ob poplavljenih površinah


in 31. decembra. So le delček raznovrstnih za naravo (zemlja, voda, zrak, živali, rastline, človek) škodljivih odpadkov, ki jih je mogoče videti v zaledju naših vasi.







Besedilo in foto:
Stanislav Jesenovec