Toplotna črpalka - primer iz prakse
Vsebina |
Uvod
Zaradi naraščanja cen kurilnega olja sem začel razmišljati o alternativnih virih ogrevanja. V poštev so prišla drva, peleti, zemeljski plin in toplotna črpalka.
V hiši ogrevam približno 180 m2 površine. Letno porabim med 2.500 in 3.000 litrov kurilnega olja. Približno 80 m2 ogrevam kombinirano radiatorsko in talno ogrevanje, ostalo pa samo radiatorsko. Centralno kurjavo mi je instaliralo podjetje Comnet d.o.o. iz Radovljice.
Zadal sem si pogoj, da mora biti investicija povrnjena prej kot v desetih letih.
Drva in peleti so odpadli, ker nisem imel dovolj prostora za skladiščenje. Pa tudi podajanje (nalaganje) je problematično, če si ne urediš avtomatskega podajanja. Za to pa spet potrebuješ prostor, ki ga nisem imel.
Zemeljskega plina še nimamo, zato sem si začel ogledovati toplotne črpalke. Kot prva izbira je bila vrtina, zato sem poklical podjetje Geosonda iz Kranja. Ocena investicije je bila minimalno 6 MIO SIT (pb. 24.000 EUR), kar se mi je zdelo preveč.
Naslednja izbira je bila toplotna črpalka zrak-voda in pogovoril sem se s strokovnjaki iz podjetja Termotehnika. Svetovali so mi vgradnjo toplotne črpalke s toplotno močjo 10,8 kW in priključno močjo 4,7 kW. Povprašal sem instalaterja centralne kurjave, podjetje Comnet d.o.o., če mi lahko v obstoječi sistem priklopi TČ. Priklopljena bi morala biti tako, da bi kot dodatni vir služilo obstoječe ogrevanje z oljem. Torej da se v primeru, ko TČ ne bi zmogla ogreti hiše, vklopi kot pomoč še obstoječe centralno ogrevanje na olje.
Odgovor izvajalca je bil pritrdilen, zato sem naročil predračun. Predračunska vrednost je bila približno 2.000.000 SIT oz. 8.333 EUR. Upošteval sem še 15% varnost zaradi dodatnih stroškov, kar je investicijo podražilo na 9.583 EUR (dejanska investicija je bila na koncu 2.140.000 SIT oz. 8.917 EUR). Naredil sem poskusni izračun in izračunal, da bi se mi investicija povrnila v osmih letih in pol, kar je bilo dobolj, da sem se odločil za izdelavo projekta.
Izvedba
Izvajalcu sem plačal predračun spomladi leta 2006. Z delom je začel jeseni 2006. Prišlo je do nekaj zapletov okoli TČ, ker v Termotehniki še niso končali z razvojem uparjalnika in črpalke. Končno je črpalka prišla iz razvoja in dobil sem jo domov (moje osebno mnenje je, da sem dobil domov še prototip te črpalke, seveda pa tega ne morem potrditi).
Podatki za izračune
Poskusni izračun
- toplotna črpalka
- ure delovanja TČ: 2050
- cena kWh: 0,1128
- toplotna moč: 10,8
- grelno število glede na tip ogrevanja: 2,8 (Kako sem določil grelno število
- priključna moč: 10,8 / 2,8 = 3,86
- letna poraba energije: 3,86 * 2050 = 7.913 kWh (893 EUR)
- olje
- poraba olja: 2.750 l
- cena olja: 0,735 EUR/l PETROL: Cene in prodajni pogoji
- letna poraba: 2.750 * 0,735 = 2021 EUR
- razlika: 1.128 EUR
- povrnitev investicije: 9.583 / 1.128 = 8,5
Kako sem določil grelno število
Podatke sem vzel s spletne strani [Termotehnike]. Za radiatorsko ogrevanje in toplotne izgube 45 W/m2 je grelno število 2,3, za talno ogrevanje pa 3,33. Ker imam kombinacijo talnega in radiatorskega ogrevanja in ker je približno polovica ogrevane površine ogrevana s talnim ogrevanjem, sem izbral grelno število 2,8.
Cene energentov
Cena kWh z vsemi davki je 0,1128 (vir: Statistični urad RS - cena za skupino Dc)
- Čas delovanja TČ do 31. 12. 2007: 600 ur
- Moč TČ: 10 kW
- Vrednost: 600 * 0,1128 * 4,7 = 677,80 EUR