BitnjeWiki - Uporabnikovi prispevki [sl]

Novice:Izlet KUD 2009

2014-04-24T18:20:56Z

Janez s:

Povzetek izleta in foto: J.S.
==[http://www.najdi.si/maps/location/nmap.jsp?id=8f677ddc606408bbb4e20f7ee6e95f816903c579aa69c90a58138b9b4589ceacecc8f98f6056fb6cd7006309c115d3bab4cf09c3fa461fadf9710b5344a7e051 Zemljevid izleta.]==
* [http://www.najdi.si/maps/location/nmap.jsp?id=8f677ddc606408bbb4e20f7ee6e95f816903c579aa69c90a58138b9b4589ceacecc8f98f6056fb6cd7006309c115d3bab4cf09c3fa461fadf9710b5344a7e051 Zemljevid izleta.]
==Tropski vrt - [http://www.oceanorchids.si Ocean Orchids]==
[[Slika:DSC03562.JPG|640px]]
 
 Podjetje Ocean Orchids trgovina in storitve je družba z omejeno odgovornostjo, ustanovljena poleti 2003. Podjetje je v kraju Dobrovnik v Prekmurju, ki leži na tromeji Slovenija – Hrvaška - Madžarska.
 
 Njihova glavna dejavnost je proizvodnja orhidej. So edino podjetje s komercialno proizvodnjo orhidej falenopsis te velikosti v srednji in jugovzhodni Evropi. V 1,4 hektarja velikem rastlinjaku vzgojijo do 500.000 orhidej na leto.
 
 Dva od ustanoviteljev, Roman Ferenčak in Tomaž Jevšnik, sta nekaj časa živela in delala na Nizozemskem, zato je družba Ocean Orchids tesno povezana z Nizozemsko. Podjetje Ocean Orchids tesno sodeluje z dvema nizozemskima podjetjema: podjetjem Anthura, ki ima več kot 30 letno tradicijo v proizvodnji in trženju rastlin - zato jo je družba izbrala kot dobavitelja sadik; ter s podjetjem Kubo, ki je eden najbolj uveljavljenih graditeljev rastlinjakov na svetu.
 
 Najpomembnejši trgi družbe Ocean Orchids so vse sosednje države – Madžarska, Slovenija, Italija in Hrvaška. Poleg njih pa tudi druge države v tem delu Evrope in južneje od nas, ki so že ob proizvodnji prvih orhidej v letu 2006 pokazale velik interes za sodelovanje z njimi. Poleg grosistom iz omenjenih držav prodajajo tudi preko nizozemske tržne kooperative Flora Holland, ki je s svojo cvetlično borzo znana celi Evropi in svetu. Del njihovega oddelka za trženje je tudi na Nizozemskem – tam skrbijo za prodajo v zahodni Evropi.
 
 (Prepisano iz domače strani [http://www.oceanorchids.si Ocean Orchids])
===Internetne povezave===
* [http://www.oceanorchids.si Domača stran Ocean Orchids]
===Nekaj utrinkov iz tropskega vrta===
<gallery>
Slika:DSC03513.JPG|
Slika:DSC03535.JPG|
Slika:DSC03579.JPG|
Slika:DSC03585.JPG|
Slika:DSC03520.JPG|
Slika:DSC03582.JPG|
Slika:DSC03547.JPG|
Slika:DSC03574.JPG|
Slika:DSC03565.JPG|
Slika:DSC03524.JPG|
Slika:DSC03532.JPG|
Slika:DSC03571.JPG|
</gallery>
Celotna [http://www.moj-album.com/vstopnica/h7ur9v53ns/ foto-galerija].

==Dobrovnik - Energijske točke in Bukovniško jezero==
===Energijske točke===
[[Slika:DSC03612.JPG|640px]]
 
 Darežljiva narava je okolico Bukovniškega jezera prepojila z energijami, ki nas sproščajo, pomirijo in revitalizirajo. Že v preteklosti so ljudje upoštevajoč spoznanja geomantije, ene najstarejših ved o blagodejnih ter škodljivih področjih in linijah, gradili templje in cerkve na mestih blagodejnega sevanja. Tako torej ni naključje, da je na mestu, kjer danes stoji kapela Svetega Vida obstajala cerkev že stoletja nazaj.
 
 Blagodejna območja, črte moči (zmajeve črte) ter zdravilni učinki posameznih mest, med drugim tudi energetska moč izvira ob kapeli Svetega Vida je odkrila in analizirala skupina radiestezistov in bioenergetikov. V okolici kapele Svetega Vida je odkrito večje območje blagodejnega zemeljskega sevanja različnih jakosti in barv; v premeru 450 metrov se nahaja okoli 50 zdravilnih mest različnih vrednosti in učinkov. Časovno omejeno in ponavljajoče se zadrževanje, pomaga pri odpravi različnih zdravstvenih težav ter vpliva na boljše psihofizično počutje. Tudi voda iz Vidovega izvira, ki se nahaja v neposredni bližine kapele, ima energetsko moč ter zdravilne učinke pri odpravljanju težav vida, sluha, prebavil, živčevja in kože. Nekateri so s pitjem in umivanjem oči z vodo iz tega izvira tudi spregledali, pravijo domačini. Tudi tisti, ki dvomijo v skrito in nevidno, a čudežno moč narave, bodo deležni njene blagodejnosti. Ta je stkana iz barv sončnih žarkov, ki posijejo skozi zelene krošnje mogočnih dreves in se odsevajo v gladini jezera ter melodij in šumov vetra,valov, listja in ptičjega petja.
 
 (Prepisano iz domače strani občine Dobrovnik)
===Bukovniško jezero===
[[Slika:DSC03627.JPG|640px]]
 
 Južno od slikovitega obcestnega naselja Bukovnica, na jugovzhodu Goričkega, leži v dolini potoka Bukovnice med gozdovi na južnih obronkih Goričkega umetno jezero, ki ga ojezerja voda istoimenskega potoka. Iz severovzhodne smeri priteka v jezero še manjši potok. Jezero je nastalo kot protipoplavni ukrep, z regulacijskimi deli ob reki Ledavi in njenih pritokih, ki so zajezili tudi povirje Bukovniškega potoka. Ojezerjenje je bilo sprva namenjeno ribogojništvu, pozneje pa se je razvil še ribolov in športni ribolov. Ribolovno so zanimivi amur, linj, krap, ploščič in ostriž.
 
 Okolica jezera nudi dovolj pogojev za turizem. Jezero je dolgo 500 m in je v najširšem delu široko 200 m. Leži v dostopnem gozdnem okolju, saj jezero na jugu obdaja gozd Urbanija, na severu pa Zgornja šuma. V okolico jezera se razprostirajo vlažni travniki, v nekoliko dvignjenih legah prevladujejo njive, na vršnih delih pobočij pa se vlečejo vinogradi.
 
 O energetskih točkah:
* merjenje blagodejnih sevanj v enotah po Bovisu (B)
* spodnja stopnja blagodejnosti = 1000 B
* "Zmajeve črte" - linije moči in njihova presečišča
* prva linija moči na področju cerkvice Sv. Vida teče v smeri sever-jug, druga pa je zamaknjena cca. za 13 v smeri urinega kazalca - presečišče linij moči ima vrednost 20000 B
* voda iz izvira Sv. Vida ima energetsko moč 30000 B - zdravilni učinki za težave glave (vid,sluh) ter prebavil, živčevja in kože
* cerkvica s samostanom - naj bi stala na "energetskem polju" v letih 1562 in 1582 - v centru ugotovljena energijska vrednost: 57000 B
 (Prepisano iz domače strani občine Dobrovnik)

===Internetne povezave===
* [http://www.dobrovnik.si/sl/e-tocke.asp Enerjiske točke]
* [http://www.dobrovnik.si/sl/jezero.asp Bukovniško jezero]
===Nekaj utrinkov iz Dobrovnika===
<gallery>
Slika:DSC03596.JPG|
Slika:DSC03589.JPG|
Slika:DSC03600.JPG|
Slika:DSC03641.JPG|
Slika:DSC03611.JPG|
Slika:DSC03612.JPG|
Slika:DSC03613.JPG|
Slika:DSC03615.JPG|
Slika:DSC03619.JPG|
Slika:DSC03621.JPG|
Slika:DSC03629.JPG|
Slika:DSC03630.JPG|
</gallery>
Celotna [http://www.moj-album.com/vstopnica/uufvnquygt/ foto-galerija].

==Lončarstvo Bojnec in lončarska vas - Filovci==
===Lončarstvo Bojnec===
[[Slika:DSC03645.JPG|640px]]
 
 Začetki lončarske tradicije v družini Bojnec segajo v 50-a leta minulega stoletja. Lončarska obrt je počasi prerasla v izdelavo zahtehvnejših produktov in lončarski panogi se priključi industrijska proizvodnja keramike, kjer oblikovanje in izdelava izdelkov potekata tudi s pomočjo mehanizacije in mavčnih modelov. Danes se keramika Bojnec prodaja po trgovski mreži Merkur in Tuš. Izdelki so dosegljivi tudi v trgovskem podjetju Dom. Ostali referenčni partnerji so hotel Lev, gostilna Pod Rožnikom, Šestica, Slovenski hram. Tuji partnerji: Villeroy & Boch, Barilla, Scheurich.. Keramika Bojnec sodeluje tudi z galerijo Oskar Kogoj ter zavodom za spomeniško varstvo, prvi izvedbi rustiklanih tlakovcev.
 
 (Prepisano iz domače strani lončarstva Bojnec)

===Lončarska vas===
[[Slika:DSC03725.JPG|640px]]
 
 Lončarska vas Filovci je bila kot zavod ustanovljena leta 2005. Njena zgodovina sega daleč v preteklost, če upoštevamo vse tiste mojstre, ki so lončarili v tem panonskem prostoru in so se njihova imena izgubila, tiste, ki so zapisani od 18. stoletja dalje v pisnih arhivskih virih, in vse tiste, ki še živijo v spominjaju starejših Filovčarjev.
 
 Vas Filovci je bila znana po t.i. črno žgani posodi. Moški so lončarili (vrteli lončarsko vreteno in na njem oblikovali lončevino) za domače potrebe, za prodajo na okoliških sejmih (kot domača dejavnost) in za širšo obliko trgovanja, v največji meri za trgovsko podjetje Dom (kot obrtniki). Pri različnih fazah izdelave lončevine so svojim možem veliko pomagale žene. Sodelovale so pri izkopu in pripravi gline, vrtele mlin za mletje glazure, polirale suhe lonce in pomagale pri nalaganju peči.
 
 Zavod Lončarska vas Filovci je bil ustanovljen z namenom, da nadaljuje z bogatim izročilom prednikov ter ohrani spomin na to dejavnost in čas, ko je skoraj vsaka hiša imela lončarja. Danes v vasi dela samo še eden. Še posebej pomembno je, da si zavod prizadeva rakonstruirati in s tem rešiti pred propadom poslednje kulturne spomenike 1. kategorije, ki so se Prekmurju komajda ohranilii do danes.
 
 (Prepisano iz domače strani lončarstva Bojnec)

===Internetne povezave===
* [http://www.loncarska-vas.com Domača stran lončarske vasi]
* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Lončarska_vas Na Wikipediji]
* [http://www.youtube.com/watch?v=G7JXz70HVdI&eurl=http%3A%2F%2Fwww%2Eloncarska%2Dvas%2Ecom%2Findex%2Ephp%3Fizb%3Dogled&feature=player_embedded YouTube]
===Nekaj utrinkov iz lončarske vasi===
<gallery>
Slika:DSC03646.JPG|
Slika:DSC03651.JPG|
Slika:DSC03657.JPG|
Slika:DSC03659.JPG|
Slika:DSC03674.JPG|
Slika:DSC03680.JPG|
Slika:DSC03715.JPG|
Slika:DSC03720.JPG|
Slika:DSC03721.JPG|
Slika:DSC03754.JPG|
Slika:DSC03684.JPG|
Slika:DSC03687.JPG|
</gallery>
Celotna [http://www.moj-album.com/vstopnica/mdqzzq8hc9/ foto-galerija].

==Kvačkar Ivan Halec - Filovci==
===Prof. Evgen Titan o Ivanu Halec===
[[Slika:DSC03769.JPG|640px]]
 
 Avtor '''Ivan Halec''' je bil rojen 15. julija 1961 v Črešnjevcih. Osnovno šolo je obiskoval v G. Radgoni. Nato se je vpisal na Srednjo gostinsko šolo v Radencih in jo končal leta 1979. V istem kraju se je po zaključku tudi zaposlil v hotelu Radin. Službovanje ga je vodilo dalje na Sodišče v G. Radgoni. Odkoder se je napotil na Okrožno sodišče v M. Soboti (finančni referent). Želja po izpopolnjevanju ga je vodila tudi v Zagreb, kjer je ob delu končal šolanje - smer organizacije prometa. Živi in ustvarja v Filovcih.
 
 Srečala sva se nepričakovano. Prav zanimivo, da naju umetniška nagnjenja niso že prej povezala, v LIKOS-u. Mnogo prej, še preden sem ga povabil na prvo samostojno predstavitev v izložbenem prostoru Fering d.o.o. - 2003, je umetnikova duša močno izstopala že v osnovni šoli, ko se je razdajal pri oblikovanju volne (vezenje) in izdelovanju makramejev, da bi se potem dokončno posvetil kvačkanju. Temu je zvest že več kakor 10 let.
 
 Ivan Halec je človek narave v vsej svoji osebnosti. Z razstavljenimi ustvaritvami, za katere izdeluje sam metodološke osnutke, oblikuje elemente, s katerimi zelo sugestivno vpliva na duševnost človeka, ki naj ne pozabi na lepote narave in njenega bogastva. živali in cvetni svet (narcise, sončnice, zvončki, trobentice, …) so njegova umetniška govorica, ki jo tako čudovito in precizno oblikuje. Obiskovalec ne more mimo ugotovitve, s kakšno filigramsko preciznostjo so oblikovana vsa dela. Iz njih dosledno kipita avtorjeva ljubezen in velik ustvarjalni polet. Razstavljena dela so posamične in skupinske kompozicije tako po vsebini, obliki in barvitosti.
 
 Domiselnost, s katero oblikuje eksponate, se nanaša prav na vse omenjene značilnosti, vendar je potrebno posebej omeniti njegove kompozicije, ki so z neverjetno doslednostjo oblikovane kakor ikebane, pa tudi kompozicije, v katerih izstopajo živali posamično ali skupinsko. Predstavljena dela nas slutno navajajo k primerjavi z barokom, ponekod morebiti s kipevajočo filigramsko gotiko. Gotovo pa, da sta osnovni značilnosti razstave avtorjeva izvirnost, neverjetna oblikovana bogatost z barvitostjo, kar tudi sodi v čas, okolje in prostor njegove druge samostojne razstave, tokrat v Bogojini.
 
 Razstavljalčevo umetniško in človeško prepričanje naj dosledno krasi Bogojino, z vso njeno izredno bogato in raznoliko preteklostjo. Zato je tudi obeležena kot dobrodelna razstava (skromni prispevek k nakupu novih orgel).
 
 Polet in ustvarjalna moč današnjega razstavljalca pa sta nam porok, da bomo še lahko občudovali njegove umetniške dosežke tudi na skorajšnji tretji samostojni razstavi !
 
 Oktober 2003, Prof. Evgen Titan
===Internetne povezave===
[http://www.kvackanje.com Domača stran.]
===Res prave umetnine===
<gallery>
Slika:DSC03769.JPG|
Slika:DSC03776.JPG|
Slika:DSC03777.JPG|
Slika:DSC03778.JPG|
Slika:DSC03781.JPG|
Slika:DSC03782.JPG|
Slika:DSC03786.JPG|
Slika:DSC03788.JPG|
Slika:DSC03789.JPG|
Slika:DSC03792.JPG|
Slika:DSC03794.JPG|
Slika:DSC03795.JPG|
</gallery>
Celotna [http://www.moj-album.com/vstopnica/jr5z9qo4nh/ foto-galerija].

==Oljarna Šaruga - Male (Radenci)==
[[Slika:DSC03822.JPG|640px]]
 
===Zgodovina===
'''Nekoč...'''
 
 ... v davnih časih se je vrtelo mlinsko kolo Šarugovega mlina na reki Muri na obronku prelepe vasi Mele. Voda je hitela, čas je hitel, z njima pa je na žalost odneslo tudi mlinsko kolo...
 
 '''Danes ...'''
 
 ... sta idiličen žitni mlin na Muri zamenjala mlin in oljarna sredi vasi Mele. Njihova tradicija se nadaljuje v pridelavi in predelavi oljnic. Kmetija in Oljarna Šaruga nudita strankam ter gostom predvsem visoko cenjeno domače bučno, sončnično ter repično olje.
 
 Za njihovo olja se uporabljajo le semena domače pridelave iz širnih pomurskih ravnin. Jedilna olja, posebno domače bučno olje, pridobivajo na stari tradicionalni način po receptih njihovih pradedov.
 
 (Prepisano iz domače strani oljarne Šaruga)

===Ponudba ...===
... gostje in stranke si lahko ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semen iz buč, sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino - bučno olje - polno vitaminov in energije za vsakdanje delo.
 
 Kupite si lahko vse, kar Vam nudi oljarna:
* jedilna olja,
* bučne semenke,
* sončnična semena,
* bučno prgo,
Nudijo Vam tudi pridelke njihove kmetije:
* domače vino,
* slivovka,
* med...
 (Prepisano iz domače strani oljarne Šaruga)

===Internetne povezave===
* [http://www.oljarna-saruga.si/ Domača stran oljarne Šaruga]
* [http://www.rabim.info/Iskalnik+po+dejavnostih/Rezultati/3840/11609384/OLJARNA+ŠARUGA+ALEKSANDER+ŠARUGA+SP Kontaktni podatki]
* [http://web-tv.si/index.php?Itemid=70&id=265&option=com_content&task=view Prispevek na Web-TV]
===Nekaj utrinkov iz oljarne===
<gallery>
Slika:DSC03800.JPG|
Slika:DSC03803.JPG|
Slika:DSC03804.JPG|
Slika:DSC03806.JPG|
Slika:DSC03810.JPG|
Slika:DSC03812.JPG|
Slika:DSC03820.JPG|
Slika:DSC03824.JPG|
</gallery>
Celotna [http://www.moj-album.com/vstopnica/z7cdsnveb6/ foto-galerija].

==Plečnikova cerkev v Bogojini==
[[Slika:DSC03859.JPG|480px]]
 
 Cerkev v Bogojini je ena zanimivejših arhitektur prve polovice 20. stoletja in najbolj znamenito svetišče Prekmurja. Stoji na pobočju vzpetine nad naseljem Bogojina. Nova cerkev je bila postavljena v letih 1924–1927, pravokotno ob stranico starejše enoladijske baročne cerkve z romansko osnovo. Ob stari glavni vhod je avtor postavil dominanten valjast stolp, zvonik z značilnimi plečnikovskimi likovnimi oblikami. Na vrhu valja je razgledna terasa in na njenem robu dodaten stolpič, ki se ponovi ob zaključku stare cerkve. Nad vhodnim pročeljem kraljuje na preprostem stebru Kristusov kip.
 
 Stara cerkev je uporabljena kot vhodni del, nekakšno preddverje glavne cerkvene dvorane. Novi prostor je nekoliko dvignjen in razdeljen v dve nesimetrični ladji z mogočnim, iz osi pomaknjenim kamnitim stebrom, ki nosi štiri izrazite, ekspresivno učinkujoče loke. Na severni in južni strani ladijski dvoranski prostor poudarjajo strnjene arkade. Posebna zanimivost je stranski oltar sv. Jožefa.
 
 Jože Plečnik je uporabil tradicionalne stavbne zakonitosti sakralnega objekta in jih s pretanjenim vrednotenjem in dodajanjem materialov preoblikoval v unikat. Opremo bogatijo izdelki ljudske lončarske ustvarjalnosti. Arhitekt je dodatno notranjo opremo načrtoval v letih 1950–1956. Orgle v cerkvi so delo Josefa Angsterja. Ob križišču pod cerkvijo je arhitekt oblikoval znamenje, ki usmerja k beli lepotici na vrhu klančine.
 
 Župnijska cerkev je redno odprta.
 
 (Prepisano iz domače strani Slovenia-info)
===Internetne povezave===
* [http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_Gospodovega_vnebohoda,_Bogojina Na Wikipediji]
* [http://www.slovenia.info/si/sakralne-znamenitosti/Bogojina,-Cerkev-Gospodovega-vnebovzetja.htm?sakralne_znamenitosti=4734&lng=1 Podatki na Slovenija-info]

===Nekaj utrinkov Plečnikovo cerkve v Bogojni===
<gallery>
Slika:DSC03828.JPG|
Slika:DSC03832.JPG|
Slika:DSC03834.JPG|
Slika:DSC03844.JPG|
Slika:DSC03848.JPG|
Slika:DSC03857.JPG|
Slika:DSC03867.JPG|
Slika:DSC03878.JPG|
</gallery>
[http://www.slovenia.info/pictures/photoalbum/prostorskeSlike/1/Bogojina_Cerkev.html Bogojina - Plečnikova cerkev (360°).]
 
 Celotna [http://www.moj-album.com/vstopnica/scaownr2mj/ foto-galerija].

==Bogojanski ograček zelišč==
[[Slika:DSC03861.JPG|480px]]
 
===Nekaj utrinkov iz zeliščnega vrta===
<gallery>
Slika:DSC03861.JPG|
Slika:DSC03863.JPG|
Slika:DSC03864.JPG|
Slika:DSC03865.JPG|
</gallery>
Celotna [http://www.moj-album.com/vstopnica/mhfqwrtvic/ foto-galerija].

==Turistična kmetija Puhan==
[[Slika:DSC03872.JPG|640px]]
 
 V senčnem hladu dvorišča turistične kmetije Puhan se prijetno odpočijete, ob slastnih regionalnih jedeh in odličnem vinu pa osvežite in si naberete moči za nadaljnje raziskovanje lepot Prekmurja.
 
 Osnova kulinarične ponudbe Puhanovih je zdrava in pestra hrana tradicionalne prekmurske kuhinje. Surovine zanjo pridelajo na kmetiji v Černelavcih pri Murski Soboti. Opiranje na prekmursko kuhinjo seveda pomeni, da vam v prvi vrsti ponudijo prekmurske koline s krvavicami in bujto repo ali bograč. Pa tudi to, da vas prijetno presenetijo z dišečim pečenim krompirjem iz kmečke pečice, ki ga dopolnijo z ocvirki, maslom ali zaseko ali pa vam ponudijo dödöle – posebnost prekmurske prehrane, žgance iz krompirja in ostre pšenične moke z zabelo. Kraljici potic sta posolanka in prekmurska gibanica, lepo pa zadiši tudi kruh iz peči. Vina, ki jih prideluje družina Puhan in ki jih neguje gospodar Jože, član Evropskega reda vitezov vina, so že pred dobrim desetletjem, ko so si pomurska vina šele začela utirati poti med vrhunska , dobivala izjemno visoke ocene na ocenjevanju na Radgonskem sejmu. Z novejšimi sortami zasajene površine so v zadnjih letih povečali, v velbani kleti pa ob lesenih sodih uredili prijeten prostor za pokušino odličnih vin redne in pozne trgatve.
 
 (Prepisano iz domače strani Slovenia-info)
===Internetne povezave===
* [http://www.slovenia.info/?excursion_farm=2940 Podatki na Slovenija-info]
* [http://kulinarika.net/baze/ocena.asp?ID=966 Ocena na Kulinarična Slovenija]
===Nekaj utrinkov iz turistične kmetije Puhan===
<gallery>
Slika:DSC03873.JPG|
Slika:DSC03874.JPG|
Slika:DSC03877.JPG|
Slika:DSC03884.JPG|
Slika:DSC03893.JPG|
Slika:DSC03901.JPG|
Slika:DSC03902.JPG|
Slika:DSC03910.JPG|
</gallery>
Celotna [http://www.moj-album.com/vstopnica/ktbb1zhqjl/ foto-galerija].

{{KS footer}}
[[Kategorija:KS]]
[[Kategorija:Novice]]

Novice:Izlet KUD 2010

2014-04-24T18:20:20Z

Janez s:

{{TOCright}}
Povzetek izleta in foto: J.S.
==Zemljevid izleta==
* [http://zemljevid.najdi.si/maps/location/nmap.jsp?id=0378b44affcdb28ef5f05028af4c552951ccb4c1726cf07bc26f935fe32068f89ad80ebe7053da57d9b3ec226234b0e9ac1adbb85510cec7ed6e03a0b1c9cd6e Zemljevid izleta.]
==Grad Bogenšperk==
[[Slika:DSC00852.JPG|640px]]
 
 Takorekoč v središču Slovenije, na severnih obronkih dolenjskega gričevja, na nadmorski višini 412 m, ob glavni cestni povezavi Dolenjske in Zasavja, leži renesančni grad Bogenšperk, eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem.
===Zgodovina gradu===
V deželnem jeziku se grad in gospostvo Wagensperg imenuje Bogenšperk; leži na Dolenjskem, štiri milje od Ljubljane. Ta grad je še eden tistih starih gorskih gradov, sezidanih na visokem hribu sredi gozdov. Ima razgled daleč na visoke snežnike proti Koroški in Štajerski, čist in zdrav zrak, sicer ne ravnine, kljub temu pa polja po hribih, preizvrstno sadje vsake vrste – češnje so štiri ali pet na enem peclju – v bližini vinske gorice in nedaleč od gradu lep črn in rumen marmor, ki sem ga na svojem mestu že popisal.
 
 Tako je že leta 1689 v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske grad Bogenšperk opisal znameniti raziskovalec in polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je na tem gradu preživel dvajset let svojega življenja (1672 – 1692).
 
 Grad Bogenšperk je naslednik gradu Lichtenberg – srednjeveške utrdbe, ki se je nahajala v neposredni bližini današnjega Bogenšperka in jo je pozidala mogočna rodbina Lichtenberžanov v sredini 12. stoletja. Ta rodbina je po moški liniji izumrla v drugi polovici 15. stoletja; njihova zadnja potomka - Veronika se je poročila z Boltežarjem Wagnom, prav v povezavi z rodbino Wagen pa je treba iskati nastanek gradu Bogenšperk (nemško Wagensperg). Janez Vajkard Valvasor kot prvega lastnika objekta imenuje omenjenega Boltežarja Wagna v letu 1462. Kot bolj verjetna letnica začetka zidave Bogenšperka se zdi leto 1511. Tega leta je bil po trditvi seizmologov eden najmočnejših potresov v zgodovini slovenskega prostora. Naravna katastrofa seveda ni prizanesla niti gradovom – torej tudi Lichtenbergu ne.
 
 Lichtenberg je po potresu postal prenevaren za bivanje, ni pa tudi več ustrezal takratnim bivalnim standardom, saj so kljub turški nevarnosti pretežno opustili takratni stil zidave utrdb. Da so se Wagni odločili za zidavo na mestu, kjer stoji danes grad Bogenšperk, je bilo najbrž odločilno dejstvo, da se tu nahaja ogromni skalni kolos (debeline tudi po več kot 20 m). Ljudje so takrat mislili, da to zagotavlja trdnost stavbe, torej varnost pred potresi.
 
 Wagni so bili potemtakem po vsej verjetnosti zidarji tega objekta, zato je po njih tudi dobil ime. O gradu Bogenšperk lahko govorimo kot o renesančni stavbi s štirimi stolpi (ustno izročilo pravi, da so bili pozidani najprej, nato pa povezani med seboj), pri čemer so trije bolj izraziti, četrti, severni, pa manj. Rodbina Wagen je imela Bogenšperk v posesti vse do prve polovice sedemnajstega stoletja, ko je prišlo do propada te mogočne rodbine, ki naj bi v času svoje največje moči imela v gradu celo kovnico denarja. Zadnji izmed Wagnov, Jurij, je grad zapustil menihom – avguštincem, med katerimi je do svoje smrti leta 1630 živel kot tretjerednik. Vendar omenjeni red gradu ni dobil v posest, temveč je grad zaradi Jurijevih dolgov prešel v last glavnega upnika - ljubljanskega lekarnarja in takratnega župana Horacija Carminellija. Kot pa kaže, ga je slednji kmalu prodal Krištofu Kočevarju, ki je bil lastnik Bogenšperka le kratek čas, saj ga je prodal plemiču Juriju Kajzlu, ta pa Janezu Vajkardu Valvasorju leta 1672. Po Valvasorjevem bankrotu je grad leta 1692 prešel v last Janeza Andreja Gandina. V požaru zaradi udara strele je aprila 1759 stavba utrpela veliko škodo. Kljub pomoči deželnih stanov pri obnovi gradu je zaradi slabega gospodarjenja takratnega lastnika Aleksandra Antona Hoeferna Bogenšperk s posestvom vred leta 1774 ponovno menjal posestnika: prešel je v roke Höfernovega največjega upnika – Mihaela Skubeta iz Ribnice. Vendar spet ne za dolgo, saj ga je 18 let kasneje Skube prodal rodbini Bogataj (Wogathey). S tem pa še ni bilo konec prehajanja gradu iz rok v roke. Bogataji (Ignac, sin Janeza Štefana, ki je objekt kupil) so grad s posestvom vred leta 1853 prodali knezu Weriandu Windischgrätzu, ki je prav v tem času začel kupovati (predvsem na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem) vse, kar se je dalo. Med drugim je postal lastnik Planine, Konjic, Podsrede, Žužemberka ... . Windischgrätzi so se lotili tudi delne prenove objekta in sledovi njihovega dela so še danes vidni v knjižnici.
 
 Dvajseto stoletje pomeni v zgodovini gradu posebno poglavje; zanimivi dogodki so si namreč sledili drug za drugim, posebej še v obdobju po prvi svetovni vojni. Eden zanimivejših dogodkov je vsekakor ta, da je grad s posestvom vred hotel za svojo letno rezidenco kupiti knez Pavle Karađorđević, glavna osebnost kraljevega namestništva v obdobju po atentatu na kralja Aleksandra oktobra 1934 v Marseillu.
 
 Druga svetovna vojna, ki je za nekaj časa razdelila Slovenijo pomeni prelomnico tudi za Bogenšperk. V aprilu 1941 je bil na gradu mejni prehod med Nemčijo in Italijo, okupatorjema, ki sta si razdelila večino slovenskega ozemlja. Kasneje je bila meja sicer premaknjena, vendar je usodno zaznamovala te kraje. V času kapitulacije Italije, septembra 1943, so Windischgrätzi zapustili Bogenšperk, s seboj pa odnesli tudi največje dragocenosti. Po odhodu nemške vojaške posadke ob koncu vojne leta 1945 in potem, ko je bila v gradu nekaj časa vojaška bolnišnica, je grad doživel svojo najnižjo točko, saj so ga v celoti izropali. V takšno stavbo so se leta 1949 za petnajst let vselili menihi – jezuiti. Ta meniški red je prišel iz Ljubljane, iz samostana sv. Jožefa na Poljanah, grad z okolico pa so ti menihi vzdrževali, da ni nadalje propadal. Po njihovem odhodu leta 1964 so objekt prevzeli v upravljanje Investicijski biroji Trbovlje, ki načrtovali grad spremeniti v luksuzni hotel, vendar so se načrti izjalovili, tako da se je po letu 1970 začela sistematična obnova objekta, za katero je skrb prevzela občina Litija, ki je v ta namen imenovala odbor. Z obnovo je na gradu počasi zaživela tudi raznovrstna dejavnost, kot prva poročna, nato gostinska in ne nazadnje muzejska.
 
 Janez Vajkard Valvasor, znameniti polihistor in član Angleške kraljevske družbe, ene najstarejših akademij na svetu, rojen leta 1641 v Ljubljani, umrl v Krškem leta 1693, je del svojega življenja, od 1672 do 1692, prebil na gradu Bogenšperk. Omenjeno obdobje velja za najustvarjalnejše v njegovem življenju. Valvasorjevo delo v tem času:
*Slava vojvodine Kranjske, ki je izšla v Nurnbergu leta 1689
*raziskava Cerkniškega jezera, ki je Valvasorja “pripeljala” med člane Angleške kraljevske družbe
*ustanovitev prvega grafičnega zavoda na slovenskih tleh leta 1678
*izdaja več topografskih del
*načrt za predor Ljubelj
*načrt in izvedba nove tehnike ulivanja brona
===Lastniki gradu===
Ko govorimo o začetkih gradu Bogenšperk ne moremo brez omembe plemiške rodbine Wagen. Začetek njihove povezave z Bogenšperkom sega v sredino 15. stoletja, takrat se namreč kot lastnik Bogenšperka omenja Boltežar (Balthasar) Wagen. Leta 1471 si je z bratom Andrejem razdelil dediščino staršev, pri čemer je prvi dobil kranjski del, drugi pa štajerske posesti. Boltežar je bil poročen z Veroniko Lichtenberg, pripadnico stare kranjske plemiške rodbine. Okoli leta 1500 se kot njun dedič omenja mladoletni Erazem Wagen. Za časa njegovega življenja se je leta 1511 zgodil potres, ki je botroval zidavi današnjega Bogenšperka. V letih po Erazmovi smrti sodi tudi prva pisna omemba gradu in sicer se v listini iz leta 1533, ki zadeva desetine na Kranjskem se omenja oskrbnik Jorg Wentschitsch (Jurij Benčič) phleger zu Wagensperg. Priimek Wagensperg začno uporabljati tudi Erazmovi potomci, kot prvi ravno sin Hans, kot Wagen zu Wagensperg. Na Kranjskem nasledi Erazma drugi sin Krištof I., izjema pri delitvi posesti je bil Bogenšperk, do katerega sta imela brata enake pravice – vsakemu je pripadla polovica. Krištofovo premoženje si je po pogodbi, iz 25. maja 1586, med seboj razdelilo pet njegovih sinov - Jurij najmlajši izmed njih je zadnji lastnik Bogenšperka iz rodbine Wagnov, ki umre junija 1630.
 
 Tega leta se kot lastnik Bogenšperka pojavi glavni Jurijev upnik lekarnar in ljubljanski župan Horacij Carminelli, ki je po vsej verjetnosti že leto kasneje umrl. Tretjina Jurijevega premoženja je leta 1634 odpisana na Krištofa Gottschedta (Kočevarja), ki je grad takoj prodal - 21. marca 1634 postane lastnik plemič Jurij Kheysell (Kajzel), ki umre leta 1648, nasledi ga vdova Regina Elizabeta, njo pa do septembra 1672 sin baron Franc Albrecht. Septembra tega leta je Bogenšperk s posestvom in propadajočim Lichtenbergom kupil Janez Vajkard Valvasor. Po njegovi prodaji v letu 1692, nad katero je visela grožnja bankrota, postane lastnik Bogenšperka za dobrih osemdeset let rodbina Gandinov. Prvi izmed lastnikov je Janez Andrej, posestnik v letih 1692 – 1717. Glavni dedič je hči Marija Ivana Frančiška, ki se poroči z Janezom Zigridom pl. Hoeffernom in leta 1738 odkupi od ostalih dedičev celotno posest. Od leta 1752 do smrti 1774 ju nasledi sin Aleksander Anton. V požaru, zaradi udara strele, je aprila 1759 stavba utrpela veliko škodo. Kljub pomoči deželnih stanov, so bili Hoefferni (kot delni potomci Gandinov) že tretja rodbina po Wagnih in Valvasorjih, ki so na Bogenšperku finančno propadli. Lastnik Bogenšperka je v sedemdestih letih 18 stoletja postal njihov glavni upnik Janez Mihael Skube iz Ribnice – slednji dedičem posodi še 2.000 goldinarjev in leta 1783 grad v celoti odkupi in ostane na njem do smrti leta 1789, nasledi ga žena Notburga, ki umre dve leti kasneje. 1792 kupi posestvo Janez Štefan Bogataj, njega je leta 1819 nasledil sin Ignac Bogataj, ki grad s posestvom leta 1853 proda knezu Weriandu Windischgraetzu, ki ga nasledi vnuk Hugo Windischgraetz. Druga svetovna vojna, ki je za nekaj časa razdelila Slovenijo, pomeni naslednjo prelomnico za Bogenšperk. V aprilu 1941 je bil na gradu vzpostavljen mejni prehod med okupatorjema Nemčijo in Italijo. V času kapitulacije Italije, septembra 1943, Windischgrätzi zapustijo Bogenšperk in s seboj odnesejo največje dragocenosti. Po odhodu nemške vojaške posadke ob koncu vojne leta 1945 je bila v gradu nekaj časa vojaška bolnišnica, kasneje je bil objekt v celoti izropan. V takšno stavbo so se leta 1949 za petnajst let vselili menihi – jezuiti, ki vzdržujejo grad z okolico, da ni nadalje propadal, začeli so tudi s prvim organiziranim vodenjem obiskovalcev. Po njihovem odhodu leta 1964 so poslopje v letih od 1968 do 1972 upravljali Investicijski biroji Trbovlje. Po letu 1972 začela sistematična obnova objekta, za katero je skrb prevzela Občina Litija, ki je v ta namen imenovala odbor za obnovo. Z obnovo je na gradu počasi zaživela tudi raznovrstna dejavnost, kot prva poročna, nato gostinska in ne nazadnje muzejska. Občina Litija je kot lastnica gradu leta 1998 za potrebe upravljanja in nadaljnjega razvoja dejavnosti ustanovila Javni zavod Bogenšperk, ki od takrat dalje upravlja z objektom.

*[http://www.bogensperk.si/index.php?lang=si&url=1 Povzeto po.]
===Internetna povezava===
*[http://www.bogensperk.si Domača stran - Grad Bogenšperk]
===Nekaj utrinkov iz gradu Bogenšperk===
{| class="wikitable"
|-
| [[Slika:DSC00596.jpg|480x480px]] || [[Slika:DSC00599.JPG|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00605.jpg|480x480px]] || [[Slika:DSC00609.JPG|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00632.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00659.JPG|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00728.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00763.JPG|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00779.jpg|480x480px]] || [[Slika:DSC00757.JPG|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00843.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00852.JPG|480x480px]]
|}
==Šmartno pri Litiji - ogled cerkve sv. Martina==
[[Slika:DSC00867.jpg|480px]]
 
 Sredi trga, kjer stoji današnja mogočna novogotska cerkev, je prvotno stala stara župnijska cerkev, posvečena sv. Martinu. Verjetno je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja. Ker je postala premajhna, so jo leta 1899 podrli in začeli z gradnjo nove cerkve. Gradnjo je vodil Ivan Lavrenčič, župnik in dekan v Šmartnem. že po dveh letih, 15. septembra 1901, je bila nova cerkev posvečena.
 
 Čaščenje sv. Martina se je pri nas razširilo med 7. in 10. stoletjem. Iz tega obdobja so tudi naše najstarejše cerkve, posvečene temu svetniku. Tudi Šmartno je dobilo ime po cerkvi sv. Martina, ki so jo po legendi zgradili na mestu, kjer je na površje 11. novembra, na god sv. Martina, prišla skupina zasutih šmarskih rudarjev. Prvič, vendar nepotrjeno, se kraj s tem imenom pojavi v cerkveni listini iz leta 1135, ko naj bi oglejski patriarh postavil svojega vikarja tudi v Šmartno. Cerkveno ozemlje južno od Drave je namreč od leta 811 pripadalo oglejskemu patriarhu, katerega temelj so tvorile pražupnije. Te so predstavljale ozemlje s središčem pri cerkvi s krstno in pogrebno pravico, ki ga do tedaj že obstoječa župnija še ni zajemala. Vikariati pa so pomenili cepitev pražupnij na župnije zaradi oddaljenosti od matične cerkve in vse večjih potreb po duhovni oskrbi. Pražupnija Šentvid pri Stični (omenjena kot plebs leta 1136) je obsegala vikariate sv. Martin (Šmartno pri Litiji), sv. Egidij (Višnja gora), sv. Kozma in Damijan (Krka) in sv. Marjeta (Prežganje). Ti so skupaj s pražupnijo Šentvid pri Stični leta 1389 pripadli stiškemu samostanu. Vikariat sv. Martin je leta 1667 obsegal naslednje podružnične cerkve: sv. Jurij na Blečjem vrhu, sv. Mohor in Fortunat na Libergi, sv. Jurij pod gradom Pogankom, sv. Miklavž v trgu Litija, sv. Križ v Brezju, sv. Marija Magdalena na Gradišču, sv. Peter v Vintarjevcu, sv. Ana v Jablanici, sv. Benedikt v Kresnicah, sv. Katarina na Bregu, sv. Marija na Javorju. Vikarji so se bili dolžni udeleževati sinod, ki jih je skliceval stiški opat. Tu so morali podati poročilo o delu na župniji, o stanju verskega življenja ter plačati davščine, ki so bile naložene župniji in podružnicam.
 
 V letih 1901-2000 je bilo vseh krstov 7628, pogrebov pa je bilo 4095. To se pravi, da je bilo 3533 več krstov kakor pogrebov.
Cerkvi je zelo do tega, da bi vsak bil krščen v domači župniji. Enako želi, da bi se zaročenca poročila v domači župniji, kot je bil skozi stoletja običaj, da je bila poroka v župniji neveste.
Tudi pogreb naj bi bil v domači župniji, da je tako rajni blizu nam živim v spomin in molitev.
 
 Naša želja za 21. stoletje in za drugo stoletje naše farne cerkve je, da bi bilo v naši fari veliko rojstev in da bi bili vsi krščeni, da bi bilo veliko porok in da bi vsak umrli bil tudi cerkveno pokopan.
Leta 1940 je imela župnija Šmartno 2.900 prebivalcev. Leta 1971 ima župnija Šmartno 3.158 prebivalcev. Leta 2000 ima župnija Šmartno 3.754 prebivalcev. To pomeni, da je v zadnjih 60 letih župnija porasla za 854 prebivalcev.
*[http://www.smartno-litija.si/predstavitev/zupnija-sv-martina Povzeto po.]
===Internetne povezave===
*[http://www.smartno-litija.si Občina Šmartno pri Litiji]
*[http://www.smartno-litija.si/predstavitev/zupnija-sv-martina Župnija sv. Martina]
===Nekaj utrinkov iz cerkve sv. Martina===
{| class="wikitable"
|-
| [[Slika:DSC00863.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00886.JPG|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00870.jpg|480x480px]] || [[Slika:DSC00896.jpg|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00897.jpg|480x480px]] || [[Slika:DSC00867.jpg|480x480px]]
|}

==Čebelarstvo Dremelj==
[[Slika:DSC00905_1.jpg|480px]]
 
 Družina Dremelj nadaljuje že z dolgoletno tradicijo čebelarstva v družini. Sedež domačije je nedaleč od Šmartnega pri Litiji, v mirni, idilični vasici Dragovšek, katero obdajajo bujni, s kostanjem porasli gozdovi.
 
 Gospodar in njegova žena Ksenja sta začela samostojno čebelariti leta 1999, na začetku s 23 čebeljimi družinami, do danes pa je to število naraslo na 210 čebeljih družin. Izkušnje in znanje o čebelah ter vzreji matic je gospodar več let nabiral pri očetu.
 
 Družina je čebelarjenje uspela spraviti na tako visok nivo, da so večkrat deležni obiskov tako slovenskih, kot tudi tujih čebelarjev. Čebelarji ali drugi obiskovalci so si ogledajo njihov način čebelarjenja in vzrejo matic, poskušajo njihove izdelke, za popestritev pa poskrbita njihova sinova z njunim glasbenim talentom. Poleg vzreje čebeljih matic pridobivata tudi druge čebelje pridelke, kot so med, propolis, cvetni prah, matični mleček in vosek, vse to pa lahko koristno uporabljamo bodisi v prehrani bodisi pri varovanju našega zdravja. Čebelje pridelke lahko v Čebelarstvu Dremelj dobite v obliki hrane, pijače ali zdravila. Gospodar in njegova žena sta uspešno pridobila tudi nacionalno kvalifikacijo za poklic čebelar/-ka. Ker pa znanja nikoli ni preveč, se vsako leto tudi dodatno izobražujeta in se udeležujeta različnih strokovnih predavanj v čebelarstvu.
*[http://www.nadezeli.si/?category=cebelarstvo&id=922&t=kmetije Povzeto po.]
===Internetne povezave===
*[http://www.nadezeli.si/?category=cebelarstvo&id=922&t=kmetije Čebelarstvo Dremelj]
===Nekaj utrinkov iz Dragovška===
{| class="wikitable"
|-
| [[Slika:DSC00907.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00910.JPG|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00913.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00916.JPG|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00915.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00918.JPG|480x480px]]
|}

==Vače - ogled cerkve sv. Andreja in božji grob==
[[Slika:DSC00936.jpg|480px]]
 
 Po starem ustnem izročilu so prihajali na Vače v dušnopastirskih zadevah menihi iz Stične, ki so opravljali službo božjo v mali kapelici na Grmu t.j. hribu nad Vačami poleg Grmovška. Stiški samostan so ustanovili višnjegorski grofi. Ker je bilo misijonarsko delo glavni namen menihov, smemo sklepati, da so začeli prihajati v naše kraje že sredi 12. stoletja. Če pa je bila njihova kapela res na Grmu je pa težko reči.
* PRVA CERKEV LESENA
Po mnenju zgodovinarjev so prve cerkve po naših krajih bile večinoma lesene in se zato tudi niso dolgo ohranile. Pa tudi pisani viri poročajo o lesenih cerkvah. Skoraj gotovo tudi Vače v tem oziru niso bile izjema, saj so tedaj imeli lesa več kot dovolj.
*DRUGA »PREHODNA« CERKEV
Renesančni slog je bil že v zatonu, gotski pa se je začel šele pojavljati. Umetnostni zgodovinarji imenujejo ta slog prehodni slog, ker združuje še elemente romantike in že prve znake gotike. V tem slogu je bila zidana samostanska cerkev v Kostanjevici, tudi za vaško cerkev moramo reči, da je iz te dobe. Ker je leta 1262. že obstajal vikariat, kot poroča zgodovinar P. Hitzinger, je sigurno obstajala že tudi zidana cerkev, ki so jo postavili morda prav za vikariat, kar pomeni da je vsak duhovnik lahko že deloval kolikor toliko neodvisno od župnika. In v spomin na to smo leta 1962 praznovali 700 letnico odkar so Vače samostojna duhovnija.
*TRETJA CERKEV
Za to cerkev pa z vso gotovostjo lahko trdimo, da je bila gotska. Na podstrešju sedanje cerkve se lepo vidi na južni strani stolpa napol zazidano gotsko okno, široko pol in visoko nad en meter. Malo nad to lino pa je številčnica stare ure. Ker pa je ta stena gladka in ker ima številčnico in okno, pomeni, da je bila ta stena nekoč prosta. Cerkev je bila toliko naprej pomaknjena, da se je stolp držal stene samo na zahodni strani. Sedanji vhod na stolp, ki je sedaj pod korom, je bil nekoč zunaj. Če bi morali določiti čas postanka te cerkve,bi jo postavili v drugo polovico 15. stoletja. Ker je bila prehodna cerkev tedaj stara komaj 200 let,kar za cerkev ni veliko, so pač morali odločati kaki zunanji činitelji, da so postavili novo cerkev. In to bi mogli biti siloviti turški vpadi leta 1447, ko so Turki požgali 64 župnijskih cerkva in 5 trgov. Postavili so novo cerkev in ta je bila gotska, kar dokazuje zvonik in čas nastanka. Za vojsko zoper Turke leta 1623 je morala cerkev dati 4 kelihe s patenami, 4 marke in 6 ronskih goldinarjev.
*ČETRTA CERKEV
Ker ima Valvasor to cerkev na sliki Vač precej razločno narisano, jo imenujemo kar Valvasorjeva cerkev. Iz slike se jasno vidi, da je to čisto druga cerkev kot je bila prejšnja. Pri prejšnji cerkvi je bila spodnja stran stolpa prosta, ta cerkev pa se je raztezala levo in desno od stolpa in sicer na južni strani, tako da je popolnoma zapirala tisto gotsko lino in pogled na številčnico. Po Valvasorjevem opisu je imela 4 oltarje in sicer glavni oltar sv. Andreja, Marijin oltar, oltar sv. Roka in skupen oltar sv. Janeza in sv. Neže. Skoraj gotovo je prejšnja cerkev imela 4 stranske oltarje; ker pa v novi cerkvi ni bilo prostora za vse štiri so dva združili v enega.Cerkev je bila ohranjena proti vzhodu, torej ravno obratno kot sedanja in je imela na levi strani vhod v zvonik. Žegnanje v tistem času je bilo drugo nedeljo po binkoštih. Na cerkvenem dvorišču je stala prosto stoječa kapela sv. Apostolov Petra in Pavla, ki je bila baje starejša od cerkve same. V cerkvi sta bila dva epitafa t.j. nagrobni plošči, ena gospodov Apfalterer in druga gospodov Gall iz Ljubeka. Tega pa Valvasor ne omenja, ali sta bili z njima pokriti grobnici teh grobov ali pa sta bili samo vzidani v steno. Pri zidavi naslednje cerkve so najverjetneje obe plošči razbili in vzidali v novo stavbo, ker ni o njih nobenega sledu. V inventarju iz leta 1826 imamo o cerkvi veliko podatkov. Zgrajena je bila po starem načinu, kar pomeni v gotskem slogu. Bila je vsa obokana in tlakovana z rezanimi črnimi ploščami. Prostora je imela za 1000 ljudi. Strehe so bile v slabem stanju, prav tako tudi vrata. En vhod je bil iz spodnje strani, eden pa od spredaj skozi obokano lino. Stolp je bil pokrit z belo pločevino in v zelo dobrem stanju. Veliki zvin je tehtal 1800 funtov in le bil vlit leta 1788, mala dva pa 1200 funtov in sta bila vlita leta 1755. Poleg cerkve je bila obokana tudi »kamra« z enim oltarjem, najverjetneje je bila to mrtvašnica. Cerkev je imela dva slaba stranska oltarja in dva oltarja v kapelah, ki pa sta bili obe najverjetneje na spodnji strani, ker na Valvasorjevi sliki nista vidni. Iz oznanilne knjige leta 1827 pa je razvidno, da so podrli dva stranska oltarja in še isto leto postavili dva nova, ki so jih najverjetneje kupili vaščani, ker se župnik zahvaljuje samo njim v oznanilu. To poročilo se popolnoma ujema z inventarjem, ki pravi da ima cerkev dva zelo slaba oltarja.
*BAROČNA CERKEV
Če je to res, potem bi to bilo okoli leta 1700 in cerkev bi bila sigurno baročna. Ko je umrl Janez Parte so ga 9.1.1712 položili k večnemu počitku v novo kripto župnijske cerkve.Baročna cerkev nam pojasni vprašanje 4 oltarjev in prav tako pojasni vprašanje nove grobnice. In vse kar navaja inventar iz leta 1826 velja za to cerkev. Težko pa bi pojasnili kratko dobo Valvasorjeve cerkve, a še krajšo dobo baročne cerkve pojasni silen potres 5.1.1689, ki je mnogo cerkva popolnoma razdejal, prevrnil več zvonikov in poškodoval gradove.
*SEDANJA CERKEV
Ko je bil 8.10.1834 na Vačah velik požar, je poleg cerkve zgorelo tudi 28 hiš. Po požaru so sicer cerkev popravili, pa tudi to popravilo ni moglo dati cerkvi prave trdnosti, zato so se odločili da bodo zgradili novo. Od stare cerkve so vzeli slovo 21.5.1843 leta. To cerkev so podrli in na istem mestu postavili novo, ki ima glavni vhod iz obratne strani kot prejšnja. Med gradnjo so maševali v pokopališki kapeli in v Kanderšah. Od stare cerkve je ostal stolp, kar se pozna po linah na zahodni in južni strani, ki so še proste ter enake kot jih je narisal Valvasor. Drugi dve pa so zazidali, ker so stolp zaradi nove cerkve povišali. Nova cerkev je bila dozidana in blagoslovljena leta 1844. Posvetil pa jo je škof Anton Al. Wolf četrto nedeljo po binkoštnem leta 1845. Še isto leto so začeli z deli na stolpu, ki so ga prej povišali, ker je bila tudi cerkev višja.
*[http://www.vace.si/cerkev.htm#cerk Povzeto po]
===Internetne povezave===
*[http://www.vace.si/cerkev.htm#cerk Cerkev sv. Andreja na Vačah]
*[http://www.vace.si/bozjigrob.htm Božji grob v cerkni sv. Andreja na Vačah]
*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Va%C4%8De Vače - Wikipedia]
*[http://www.vace.si/ Vače - domača stran]

===Nekaj utrinkov iz cerkve sv. Andreja===
{| class="wikitable"
|-
| [[Slika:DSC00929.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00938.JPG|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00936.jpg|480x480px]] || [[Slika:DSC00931.JPG|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00941.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00942.JPG|480x480px]]
|}

==Veče - ogled vaške sitole==
[[Slika:DSC00946.jpg|480px]]
 
 Situla z Vač (tudi vaška situla), je situla iz obdobja halštata, ki jo je v bližini Vač 17. januarja 1882 izkopal Janez Grilc. Situla je najverjetneje nastala na prelomu iz 6. v 5. stoletje p. n. št. in odseva tradicionalne vplive sredozemskega sveta. Situlo hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. Situla je visoka je 23,8 cm. Vedro je izdelano iz treh ločenih kosov bronaste pločevine, spetih z bronastimi zakovicami. Držalo je iz debele tordirane žice in se na koncih zaklljuči v po eno stilizirano račjo glavico. Za pritrjevanje držaja na vedrico služita dve ataši z zanko, v katero sta vdeta ukrivljena konca todirane žice. Figuralne upodobitve so izdelane v iztolčeni tehniki (toreutiki) in dodelane s kratkimi verzi. Neznani umetnik si jo je zamislil, kot epski spev, prva dva friza sta organsko povezana in izpričujeta skladnost kompozicije, dvoboj atletov je dramatično poudarjen. Na kratko si prizori v "epu" o življenju vojaškega plemstva vrstijo takole:
*prvi friz ponazarja sprevode
*drugi friz ponazarja daritvene obrede
*tretji friz živali.
Na koncu drugega friza je upodobljen še ptič z ribo na dveh košutah, v tretjem frizu pa sedita vrana. V prvem frizu naj omenimo morda prav tako vrana, le da je upodobljen z galavo navzdol, nakar leti nad drugim konjem orel. Stilizirani rastlinski okraski v prvem in tretjem frizu so vzhodnega izvora, zato govorimo o orientalizirajočih vplivih v halštatski situlski umetnosti. Silhuete figur s situle so upodobljene na nekaterih slovenskih osebnih dokumentih.
*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Situla_z_Va%C4%8D Povzeto po.]
===Internetne povezave===
*[http://sl.wikipedia.org/wiki/Situla_z_Va%C4%8D Sitola iz Vač - Wikipedia]
*[http://www.vace.si/ Vače - domača stran]
===Nekaj utrinkov iz Vač===
{| class="wikitable"
|-
| [[Slika:DSC00946.jpg|480x480px]] || [[Slika:DSC00948.jpg|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00949.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00950.JPG|480x480px]]
|}

==Vače - GEOSS==
[[Slika:DSC00952.jpg|480px]]
 
 '''O GEOSS-u'''
 Geoss je težišče naše države, saj se središče nepravilnemu liku, kot je obris mej naše države, ne da določiti. Zaradi lažjega razumevanja smo pojem poenostavili in ga poimenovali geometrično središče Slovenije, skrajšano GEOSS. Če bi lik Slovenije na kartonu natančno izrezali po državnih mejah in ga v težišču postavili na konico igle, bi ostal uravnotežen. Na podoben način, s premikanjem modela Slovenije na podstavljeni igli, smo tudi najprej približno ugotovili lokacijo težišča. GEOSS je zasnovan kot domoljubni vseslovenski projekt, simbol slovenstva, večstoletnega prizadevanja za obstoj in razvoj ter zakoreninjenost Slovencev na tem prostoru. Od ustanovitve v letu 1982 si je društvo s svojim prostovoljnim delom prizadevalo za bogatitev območja Geoss, za vedno nove in nove prireditve, o čemer podajamo kratek povzetek.
 
 Celoten projekt obsega:
*območje Geoss v Spodnji Slivni (parcela št. 2037, k. o. Vače) z delom naselja Slivna,
*Kimovčev muzej starožitnosti v Spodnji Slivni (v nastajanju),
*Vače z Domom Geoss in zbirkami v njem,
*Aleja ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh, povečana poustvaritev situle z Vač,
*prazgodovinska naselbina z označbo arheoloških raziskovanj, informacijske tabele.
 '''Zbiranje sredstev'''
 Najprej je bil sklenjen dogovor slovenskih občin o sofinanciranju (1981), poznejši sponzorji, zlasti Geodetski zavod RS, Lesnina - Moderni interieri, Istra Benz in drugi.
Leta 2005 je država ožje območje GEOSS-a odkupila in ga dodelila v upravljanje Društvu GEOSS. Sočasno je z društvom sklenila koncesijsko pogodbo, kar je poslej za projekt GEOSS glavni vir sredstev.
 
 '''Razvoj projekta Geoss'''
 Pomnik Geoss (4. 7. 1982), lipa, ozelenitev, hortikulturna ureditev območja, stari grb, ploščad, asfaltiranje ceste do pomnika, novi slovenski grb, podstavek s ploščo Živimo in gospodarimo na svoji zemlji (14. 9. 1989), plošča z datumom osamosvojitve in sprejema v ZN (11. 9. 1994), spomenik Rodoljubu osamosvojitvene vojne za Slovenijo (17. 5. 2003), plošča z datumom sprejema v EU (8. 5. 2004). Vsak nov spomenik ali plošča je bil izročen javnosti ob slavnostnem govoru in kulturnem programu. Na Kleniku je bila postavljena povečana kopija situle z Vač z odkupom potrebnega zemljišča, ob cesti z Vač na Klenik je Društvo uredilo Alejo ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh z vrsto skulptur iz masivnega hrastovega lesa in obnovljeno sušilnico lanu, odkupilo hišo na Vačah št. 10 in jo preuredilo v Dom GEOSS, v katerega je namestilo 4 zbirke in uredilo pisarno za svoje potrebe, obeležilo Krožno pot GEOSS, z informacijskimi tablami opremilo Arheološko pot in v teh letih postorilo še marsikaj.
 
 '''Literatura'''
 V teh letih smo pripravili: vrsto raznih spominkov, razglednic in prospektov, dva vodnika (drugega bogato ilustriranega z barvnimi fotografijami), dve knjigi: Edinost, sreča, sprava (2000, uredila Peter Svetik in Aleš Učakar) s 15 slavnostnimi govorniki ob slovenskem kulturnem prazniku v Geossu in V srcu Slovenije (2001, avtor Peter Svetik) s celovitim pregledom razvoja projekta do leta 2001, GEOSS, večjezični povzetek Vodnika (2007, avtorja Anka Kolenc in Peter Svetik; prevodi Aleš Učakar in Julija, slovenska prevajalska agencija), Vabilo na GEOSS in v naše kraje, turistični informator za obisk Vač in GEOSS-a (2007, zbral Zvonimir Kolenc, uredila Anka Kolenc in Jože Dernovšek), video kaseto o GEOSSu, preko 800 objav v sredstvih javnega obveščanja.

*[http://www.drustvo-geoss.si/page/sl/geoss/predstavitev?redirect=2 Povzeto po.]
===Internetne povezave===
*[http://sl.wikipedia.org/wiki/GEOSS GEOSS - Wikipedia]
*[http://www.drustvo-geoss.si/page/sl/geoss/predstavitev?redirect=2 GEOSS - domača stran]
===Nekaj utrinkov iz GEOSS-a===
{| class="wikitable"
|-
| [[Slika:DSC00952.jpg|480x480px]] || [[Slika:DSC00953.jpg|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00954.jpg|480x480px]] || [[Slika:DSC00955.jpg|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00957.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00959.JPG|480x480px]]
|}

==Sirarna Sešlar==
[[Slika:DSC00960.JPG|480px]]
 
 
===Nekaj utrinkov iz sirarne===
==Domačija Rus==
[[Slika:DSC00977.JPG|640px]]
 
 Domačijo "Rus" najdete ob stari magistralni cesti Ljubljana-Celje. Ko se peljete iz Ljubljane, pri avtocestnem odcepu za Krtino zavijete na staro cesto proti Štajerski, peljete skozi vas Prevoje po 500m pridete do velike rumene hiše na desni strani, to je naša domačija. Pri njih se okrepčate, privoščite počitek, lahko pa si tudi ogledate razstavo v njihovi galeriji in etnološke predmete na dvorišču in podstrešju. Pri izvozu Lukovica (600m) naprej proti vzhodu pridete zopet na avtocesto in zadovoljni ter spočiti odpeljete svojemu cilju naproti. Seveda je iz Štajerske smeri ravno takšen dostop, zavijete na izvozu Lukovica na staro cesto Celje-Ljubljana ter nas najdete na levi strani ceste, 100metrov za tablo Šentvid.
*[http://domacija-rus.si Povzeto po.]
===Internetne povezave===
*[http://domacija-rus.si Domača stran domačije Rus]
===Nekaj utrinkov iz domačije Rus===
{| class="wikitable"
|-
| [[Slika:DSC00968.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00970.JPG|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00969.jpg|480x480px]] || [[Slika:DSC00973.jpg|480x480px]]
|-
| [[Slika:DSC00976.JPG|480x480px]] || [[Slika:DSC00978.JPG|480x480px]]
|}

==Večerja - Čebelarski center na Lukovici==
[[Slika:DSC00983.JPG|640px]]
 
 Dejavnosti čebelarskega centra:
* sedež čebelarske zveze Slovenije
* uredništvo strokovne revije Slovenski čebelar
* sedež čebelarske svetovalne službe
* opazovalno-napovedovalna služba medenja
* čebelarska knjižnica Janeza Goličnika (odprto vsak delovni četrtek med 13. in 17. uro)
* laboratorij za interno kontrolo kakovosti čebeljih pridelkov
* kongresne dvorane s pripadajočo opremo za seminarje, posvete, poslovna srečanja in
konference:
* dvorana Antona Janše: za 100 do 130 oseb
* dvorana Petra Pavla Glavarja: za 25 do 30 oseb
* dvorana Antona Žnidaršiča: za 20 do 25 oseb
* Čebelarski turizem
* zeliščna-čebelarska učna pot medovitih rastlin
* možnost organiziranja naravoslovnih dni, šole v naravi in čebelarskih taborov
* organizirana degustacija čebeljih pridelkov
* multivizijska predstavitev slovenskega čebelarstva
* ogledi čebelarstva: program za odrasle in otroke

*[http://www.czs.si/cz_ponudba.php Povzeto po.]
===Internetne povezave===
*[http://www.czs.si Domača stran Čebelarske zveze Slovenija]
===Nekaj utrinkov iz Lukovice===

==Vabilo na izlet KUD Bitnje==
Pozdravljeni!
 
 Spet bomo šli na izlet! 12. junija se bomo ob 7.00 odpeljali izpred trgovine v Zg. Bitnjah. Naš šofer bo naš sovaščan Ivo Peternelj.
 
 Pošiljam vam urnik našega izleta:
*9.00 – 11.00 animiran ogled gradu Bogenšperk (po gradu vodita Valvazorjeva žena in grajski hišnik Jurij)
*11.30 – 11.45 ogled cerkve sv. Martina v Šmartnem pri Litiji (če boste želeli)
*12.00 – 13.00 obisk pri čebelarju – vzrejevalcu matic, degustacija čebeljih izdelkov
*13.30 – 15.30 zgodovinske Vače, geometrično središče Slovenije
*16.00 – 16.45 sirarstvo Sešlar – sprejem na EKO kmetiji, pokušina domačega sira in skute
*17.15 - 18.15 ogled domačije Rus v Šentvidu pri Lukovici demonstracija rokodelcev
*od 18.30 dalje pozno kosilo

Program je pester in zanimiv, temu primerna je tudi cena, ki za člane KUD znaša 30 evrov, za nečlane 40 evrov, za otroke 25 evrov.
 
 Malico in pijačo si priskrbite sami, v kolikor pa bi bili priravljeni prispevati še nekaj evrov več, se lahko dogovorimo tudi za to.
 
 Na izlet se lahko prijavite po e-pošti, po telefonu (Mateja - 041/624 351, Tatjana - 040/351 342), klekljarice pri Duši na krožku.
 
 Na vsakoletnem izletu je vedno prijetno in verjamem, da bo tudi letos tako.
 
 Pričakujem vaše prijave in vas lepo pozdravljam!
 
 Mateja

==Fotografije==

[http://www.mojalbum.com/zaseben-album/2db3b571c0a9ddad2756a1acc81ebbd7 Celotna Foto-galerija]

==Povezave==
[[Novice:Izlet KUD 2009|Izlet KUD Bitnje 2009 v Prekmurje]]
{{KS footer}}
[[Kategorija:KS]]
[[Kategorija:Novice]]

Predloga:Novice

2014-02-27T15:45:34Z

Janez s:

* [[Media:Vabilo_za_posvet_2014.pdf|Vabilo za posvet 2014 - javne prireditve]]


* [[Krvodajalska akcija 2014 01|Vabilo na krvodajalsko akcijo]]
* [https://plus.google.com/photos/114001530616412445796/albums/5955334712175949393?authkey=CK6X-Lvu2pb_HQ Slike miklavževanja v Bitnjah]
* [[Media:Informator_41_WEB.pdf|Informator 41 v pdf obliki]]
* [[Media:Prešeren je imel pri Bleiweisu status časopisne zvezde.pdf|Vabilo: Prešeren je imel pri Bleiweisu status časopisne zvezde]]
* [[Čigava velja?]]
* [[Media:komunala_urnik_nov_2013.jpg|Komunala: Spremenjen urnik odvoza odpadkov november 2013]]
* [[Media:Spominska slovesnost 1. november.pdf|Vabilo na spominsko slovesnost 1. novembra 2013]]
* [[Media:Obvetilo_Komunala_nev_odpadki_2013.doc|AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV, 22. OKTOBER 2013]]
* [[Račji par je ostal brez mladičev|Račji par je ostal brez mladičev]]
* [http://www.racunalniske-novice.com/novice/splet/dogodki-in-obvestila/kaj-vas-moti-v-vasi-obcini.html?MLSbc699c1678f3087705d5fc659a363cff POBUDE: Kaj vas moti v vaši občini?]
* [[Media:Direndaj2013_plakat_kaslci.doc|OTROŠKI DIRENDAJ in 30 letnica NK Bitnje, v soboto 29.6.2013]]
* [[Media:Blegos_2013_A4-2.pdf|Tradicionalni pohod iz Bitenj na Blegoš; v soboto, 15. junija 2013, VABLJENI]]
* [[Ogrevanje z leseno biomaso je lahko škodljivo]]

 
[[Arhiv novic . . .]] '''|''' [[Zapisniki KS Bitnje/2010-2014|Zapisniki]] '''|''' [[Zapisniki ostalih sej|Ostali zapisniki]] '''|''' [[Predloga:KS_svet_KS_2010-2014|Svet KS Bitnje]]

Predloga:Novice

2014-01-28T04:18:54Z

Janez s:

[[Slika:Krvodajalska_akcija_bitnje_2014_01.jpeg|320px|link=Krvodajalska akcija 2014 01|Vabilo na krvodajalsko akcijo [[Krvodajalska akcija 2014 01| Več na...]]]]
* [[Krvodajalska akcija 2014 01|Vabilo na krvodajalsko akcijo]]
* [https://plus.google.com/photos/114001530616412445796/albums/5955334712175949393?authkey=CK6X-Lvu2pb_HQ Slike miklavževanja v Bitnjah]
* [[Media:Informator_41_WEB.pdf|Informator 41 v pdf obliki]]
* [[Media:Prešeren je imel pri Bleiweisu status časopisne zvezde.pdf|Vabilo: Prešeren je imel pri Bleiweisu status časopisne zvezde]]
* [[Čigava velja?]]
* [[Media:komunala_urnik_nov_2013.jpg|Komunala: Spremenjen urnik odvoza odpadkov november 2013]]
* [[Media:Spominska slovesnost 1. november.pdf|Vabilo na spominsko slovesnost 1. novembra 2013]]
* [[Media:Obvetilo_Komunala_nev_odpadki_2013.doc|AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV, 22. OKTOBER 2013]]
* [[Račji par je ostal brez mladičev|Račji par je ostal brez mladičev]]
* [http://www.racunalniske-novice.com/novice/splet/dogodki-in-obvestila/kaj-vas-moti-v-vasi-obcini.html?MLSbc699c1678f3087705d5fc659a363cff POBUDE: Kaj vas moti v vaši občini?]
* [[Media:Direndaj2013_plakat_kaslci.doc|OTROŠKI DIRENDAJ in 30 letnica NK Bitnje, v soboto 29.6.2013]]
* [[Media:Blegos_2013_A4-2.pdf|Tradicionalni pohod iz Bitenj na Blegoš; v soboto, 15. junija 2013, VABLJENI]]
* [[Ogrevanje z leseno biomaso je lahko škodljivo]]

 
[[Arhiv novic . . .]] '''|''' [[Zapisniki KS Bitnje/2010-2014|Zapisniki]] '''|''' [[Zapisniki ostalih sej|Ostali zapisniki]] '''|''' [[Predloga:KS_svet_KS_2010-2014|Svet KS Bitnje]]

Predloga:Novice

2014-01-28T04:18:01Z

Janez s:

Predloga:Novice

2014-01-28T04:17:46Z

Janez s:

Krvodajalska akcija 2014 01

2014-01-28T04:15:29Z

Janez s:

[[Slika:Krvodajalska_akcija_bitnje_2014_01.jpeg|640px]]
[[Kategorija:Novice]]

Krvodajalska akcija 2014 01

2014-01-28T04:15:06Z

Janez s: Nova stran z vsebino: Slika:Krvodajalska_akcija_bitnje_2014_01.jpeg Kategorija:Novice

[[Slika:Krvodajalska_akcija_bitnje_2014_01.jpeg]]
[[Kategorija:Novice]]

Predloga:Novice

2014-01-28T04:13:54Z

Janez s:

Slika:Krvodajalska akcija bitnje 2014 01.jpeg

2014-01-28T04:12:01Z

Janez s:

Račji par je ostal brez mladičev

2013-08-25T14:15:57Z

Janez s:

Stanislav Jesenovec
 '''Račji par je ostal brez mladičev'''

 Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:
 
 ''Živijo!''
 ''Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime. Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si''
 
 Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.
 Naj se vrnem k racam mlakaricam. V fototeki imam shranjene tiste, ki so 13. junija 2010. leta prikorakale iz prvotne struge Žabnice po naravnem bregu na naš vrt in smo jim potem pomagali, da so odkorakale z njega na cesto in navzdol po vasi. Osmega avgusta sem zabeležil pet odraslih rac, ki so se sončile na betonskem robu zidu na desnem bregu potoka. Nekaj časa smo se opazovali in potem so se spustile v vodni tolmun in odplule navzgor. Lani je ponovno, po naravni vodni poti, priplavala in prikoraka ponosna samica z devetimi mladički do brega, se vzpela na naš vrt in potem ponosno preko dvorišča po cesti odkorakala do mostu pri Dagarinu. Skočila je v kalno vodo, ki je bila taka zaradi dela brezčutnih vodarjev in za njo je bolj ali manj pogumno poskakalo vseh devet mladičev. Čez nekaj trenutkov so vsi zaplavali dolvodno, kot pravi konvoj. Maja in junija letos sva med potjo ob Žabnici med Žepkovim in Šilarjevim mostom z ženo Miro redno opazovala, kako kaj kaže letos z račjim rodom v sanirani, s kamnitimi, do štiri metre visokimi zložbami obloženi strugi. Brez možnosti, da kdo po stopnicah ali podobnem objektu neovirano vstopi ali izstopi iz nje. Od Šilarjevega do Žepkovega mostu je struga močno zaraščena, s preje na tem delu potoka nikdar videnima, rogozom in zlato rozgo.
 Večkrat sva videla racmane in race, ki jih je po Bergincu, lahko razlikovati v času parjenja, a naraščaja v običajnem, junijskem roku nisva opazila. Šele 21. julija sva v večernem času zagledala raco s sedmimi mladički v širšem tolmunu pod Šilarjevim mostom. Tudi čez dva dni zjutraj so bile tam. Ubogljivo so sledile materi in odkrivale skrivnosti preživetja, v po človeku ustvarjenem, vodnem okolju. Dva, tri večere pred žalostno ugotovitvijo, da jih ni več, sem zadovoljen ugotovil, da so se že krepko potegnile. Žal, s seboj takrat nisem imel fotoaparata. Zaradi sorazmerno pozne ure.
 Naj zapišem, da mi je hudo za njimi in, da ne pristajam na pojasnilo, da je v naravi pač tako, da si tudi civilizirane, lastniške mačke po raznoraznih uvoženih briketih rade popestrijo jedilnik z domačimi ptičjimi ali račjimi mladiči. Je to sedaj res povsem naravno?
 Ocenjujem torej, da letos ne bomo več mogli opazovati račjega naraščaja, saj samica, po Bergincu, v gnezdo samo enkrat na leto znese sedem ali celo trinajst zelenkastih jajc.
 Imam pa občutek, da potok tudi ne bo imel več rib. Do nedavnega izliva svetleče tekočine, proti kateri so kranjski poklicni gasilci položili pivnike in prepreko, sva v njej tudi v potoku pod našim vrtom, videla ribje mladice različnih velikosti, ki so spretno premagovale vodni prag in iskale hrano. Pri tem so jim na bregu delale družbo ptice pastirice, nad njimi pa so švigali kačji pastirji. V pololjnati, gosti tekočini, ki sedaj premaguje dno struge, ni več opaziti ribjega naraščaja. Menda bi zanj morala, po informaciji mag. Jošta Sodnika iz VGP Kranj, skrbeti RD Sora iz Škofje Loke. Pa skrbi? Prvikrat in zadnjikrat smo jih videli, ko so z električnim agregatom iz nekdanje struge Žabnice izlavljali ribe. Po njihovi informaciji, klene.

Foto: Stanislav Jesenovec
{| class="wikitable"
|-
| [[Slika:DSC03437.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC07816_1.JPG|640px|center]]
|-
| [[Slika:DSC03839_1.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC02970.JPG|640px|center]]
|-
| [[Slika:DSC02007_1.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC02972.JPG|320px|center]]
|-
| [[Slika:DSC06700.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC6740.JPG|640px|center]]
|}
[[Slika:DSC6749.JPG|640px]]

[[Kategorija:Novice]]

Račji par je ostal brez mladičev

2013-08-25T14:15:13Z

Janez s:

Stanislav Jesenovec
 '''Račji par je ostal brez mladičev'''

 Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:
 
 ''Živijo!''
 ''Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime. Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si''
 
 Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.
 Naj se vrnem k racam mlakaricam. V fototeki imam shranjene tiste, ki so 13. junija 2010. leta prikorakale iz prvotne struge Žabnice po naravnem bregu na naš vrt in smo jim potem pomagali, da so odkorakale z njega na cesto in navzdol po vasi. Osmega avgusta sem zabeležil pet odraslih rac, ki so se sončile na betonskem robu zidu na desnem bregu potoka. Nekaj časa smo se opazovali in potem so se spustile v vodni tolmun in odplule navzgor. Lani je ponovno, po naravni vodni poti, priplavala in prikoraka ponosna samica z devetimi mladički do brega, se vzpela na naš vrt in potem ponosno preko dvorišča po cesti odkorakala do mostu pri Dagarinu. Skočila je v kalno vodo, ki je bila taka zaradi dela brezčutnih vodarjev in za njo je bolj ali manj pogumno poskakalo vseh devet mladičev. Čez nekaj trenutkov so vsi zaplavali dolvodno, kot pravi konvoj. Maja in junija letos sva med potjo ob Žabnici med Žepkovim in Šilarjevim mostom z ženo Miro redno opazovala, kako kaj kaže letos z račjim rodom v sanirani, s kamnitimi, do štiri metre visokimi zložbami obloženi strugi. Brez možnosti, da kdo po stopnicah ali podobnem objektu neovirano vstopi ali izstopi iz nje. Od Šilarjevega do Žepkovega mostu je struga močno zaraščena, s preje na tem delu potoka nikdar videnima, rogozom in zlato rozgo.
 Večkrat sva videla racmane in race, ki jih je po Bergincu, lahko razlikovati v času parjenja, a naraščaja v običajnem, junijskem roku nisva opazila. Šele 21. julija sva v večernem času zagledala raco s sedmimi mladički v širšem tolmunu pod Šilarjevim mostom. Tudi čez dva dni zjutraj so bile tam. Ubogljivo so sledile materi in odkrivale skrivnosti preživetja, v po človeku ustvarjenem, vodnem okolju. Dva, tri večere pred žalostno ugotovitvijo, da jih ni več, sem zadovoljen ugotovil, da so se že krepko potegnile. Žal, s seboj takrat nisem imel fotoaparata. Zaradi sorazmerno pozne ure.
 Naj zapišem, da mi je hudo za njimi in, da ne pristajam na pojasnilo, da je v naravi pač tako, da si tudi civilizirane, lastniške mačke po raznoraznih uvoženih briketih rade popestrijo jedilnik z domačimi ptičjimi ali račjimi mladiči. Je to sedaj res povsem naravno?
 Ocenjujem torej, da letos ne bomo več mogli opazovati račjega naraščaja, saj samica, po Bergincu, v gnezdo samo enkrat na leto znese sedem ali celo trinajst zelenkastih jajc.
 Imam pa občutek, da potok tudi ne bo imel več rib. Do nedavnega izliva svetleče tekočine, proti kateri so kranjski poklicni gasilci položili pivnike in prepreko, sva v njej tudi v potoku pod našim vrtom, videla ribje mladice različnih velikosti, ki so spretno premagovale vodni prag in iskale hrano. Pri tem so jim na bregu delale družbo ptice pastirice, nad njimi pa so švigali kačji pastirji. V pololjnati, gosti tekočini, ki sedaj premaguje dno struge, ni več opaziti ribjega naraščaja. Menda bi zanj morala, po informaciji mag. Jošta Sodnika iz VGP Kranj, skrbeti RD Sora iz Škofje Loke. Pa skrbi? Prvikrat in zadnjikrat smo jih videli, ko so z električnim agregatom iz nekdanje struge Žabnice izlavljali ribe. Po njihovi informaciji, klene.

Foto: Stanislav Jesenovec
{| class="wikitable"
|-
| [[Slika:DSC03437.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC07816_1.JPG|640px|center]]
|-
| [[Slika:DSC03839_1.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC02970.JPG|640px|center]]
|-
| [[Slika:DSC02007_1.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC02972.JPG|640px|center]]
|-
| [[Slika:DSC06700.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC6740.JPG|640px|center]]
|}
[[Slika:DSC6749.JPG|640px]]

[[Kategorija:Novice]]

Račji par je ostal brez mladičev

2013-08-23T13:23:11Z

Janez s:

Stanislav Jesenovec
 '''Račji par je ostal brez mladičev'''

 Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:
 
 ''Živijo!''
 ''Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime. Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si''
 
 Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.
 Naj se vrnem k racam mlakaricam. V fototeki imam shranjene tiste, ki so 13. junija 2010. leta prikorakale iz prvotne struge Žabnice po naravnem bregu na naš vrt in smo jim potem pomagali, da so odkorakale z njega na cesto in navzdol po vasi. Osmega avgusta sem zabeležil pet odraslih rac, ki so se sončile na betonskem robu zidu na desnem bregu potoka. Nekaj časa smo se opazovali in potem so se spustile v vodni tolmun in odplule navzgor. Lani je ponovno, po naravni vodni poti, priplavala in prikoraka ponosna samica z devetimi mladički do brega, se vzpela na naš vrt in potem ponosno preko dvorišča po cesti odkorakala do mostu pri Dagarinu. Skočila je v kalno vodo, ki je bila taka zaradi dela brezčutnih vodarjev in za njo je bolj ali manj pogumno poskakalo vseh devet mladičev. Čez nekaj trenutkov so vsi zaplavali dolvodno, kot pravi konvoj. Maja in junija letos sva med potjo ob Žabnici med Žepkovim in Šilarjevim mostom z ženo Miro redno opazovala, kako kaj kaže letos z račjim rodom v sanirani, s kamnitimi, do štiri metre visokimi zložbami obloženi strugi. Brez možnosti, da kdo po stopnicah ali podobnem objektu neovirano vstopi ali izstopi iz nje. Od Šilarjevega do Žepkovega mostu je struga močno zaraščena, s preje na tem delu potoka nikdar videnima, rogozom in zlato rozgo.
 Večkrat sva videla racmane in race, ki jih je po Bergincu, lahko razlikovati v času parjenja, a naraščaja v običajnem, junijskem roku nisva opazila. Šele 21. julija sva v večernem času zagledala raco s sedmimi mladički v širšem tolmunu pod Šilarjevim mostom. Tudi čez dva dni zjutraj so bile tam. Ubogljivo so sledile materi in odkrivale skrivnosti preživetja, v po človeku ustvarjenem, vodnem okolju. Dva, tri večere pred žalostno ugotovitvijo, da jih ni več, sem zadovoljen ugotovil, da so se že krepko potegnile. Žal, s seboj takrat nisem imel fotoaparata. Zaradi sorazmerno pozne ure.
 Naj zapišem, da mi je hudo za njimi in, da ne pristajam na pojasnilo, da je v naravi pač tako, da si tudi civilizirane, lastniške mačke po raznoraznih uvoženih briketih rade popestrijo jedilnik z domačimi ptičjimi ali račjimi mladiči. Je to sedaj res povsem naravno?
 Ocenjujem torej, da letos ne bomo več mogli opazovati račjega naraščaja, saj samica, po Bergincu, v gnezdo samo enkrat na leto znese sedem ali celo trinajst zelenkastih jajc.
 Imam pa občutek, da potok tudi ne bo imel več rib. Do nedavnega izliva svetleče tekočine, proti kateri so kranjski poklicni gasilci položili pivnike in prepreko, sva v njej tudi v potoku pod našim vrtom, videla ribje mladice različnih velikosti, ki so spretno premagovale vodni prag in iskale hrano. Pri tem so jim na bregu delale družbo ptice pastirice, nad njimi pa so švigali kačji pastirji. V pololjnati, gosti tekočini, ki sedaj premaguje dno struge, ni več opaziti ribjega naraščaja. Menda bi zanj morala, po informaciji mag. Jošta Sodnika iz VGP Kranj, skrbeti RD Sora iz Škofje Loke. Pa skrbi? Prvikrat in zadnjikrat smo jih videli, ko so z električnim agregatom iz nekdanje struge Žabnice izlavljali ribe. Po njihovi informaciji, klene.

Foto: Stanislav Jesenovec
{| class="wikitable"
|-
| [[Slika:DSC02970.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC03839_1.JPG|640px|center]]
|-
| [[Slika:DSC6740.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC07816_1.JPG|640px|center]]
|-
| [[Slika:DSC6749.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC03437.JPG|640px|center]]
|-
| [[Slika:DSC06700.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC02007_1.JPG|640px|center]]
|}
[[Slika:DSC02972.JPG|480px]]

[[Kategorija:Novice]]

Slika:DSC02972.JPG

2013-08-23T13:22:41Z

Janez s:

Slika:DSC02007 1.JPG

2013-08-23T13:22:20Z

Janez s:

Slika:DSC06700.JPG

2013-08-23T13:21:48Z

Janez s:

Slika:DSC03437.JPG

2013-08-23T13:20:45Z

Janez s:

Slika:DSC6749.JPG

2013-08-23T13:20:14Z

Janez s:

Račji par je ostal brez mladičev

2013-08-22T18:46:10Z

Janez s:

Stanislav Jesenovec
 '''Račji par je ostal brez mladičev'''

 Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:
 
 ''Živijo!''
 ''Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime. Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si''
 
 Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.
 Naj se vrnem k racam mlakaricam. V fototeki imam shranjene tiste, ki so 13. junija 2010. leta prikorakale iz prvotne struge Žabnice po naravnem bregu na naš vrt in smo jim potem pomagali, da so odkorakale z njega na cesto in navzdol po vasi. Osmega avgusta sem zabeležil pet odraslih rac, ki so se sončile na betonskem robu zidu na desnem bregu potoka. Nekaj časa smo se opazovali in potem so se spustile v vodni tolmun in odplule navzgor. Lani je ponovno, po naravni vodni poti, priplavala in prikoraka ponosna samica z devetimi mladički do brega, se vzpela na naš vrt in potem ponosno preko dvorišča po cesti odkorakala do mostu pri Dagarinu. Skočila je v kalno vodo, ki je bila taka zaradi dela brezčutnih vodarjev in za njo je bolj ali manj pogumno poskakalo vseh devet mladičev. Čez nekaj trenutkov so vsi zaplavali dolvodno, kot pravi konvoj. Maja in junija letos sva med potjo ob Žabnici med Žepkovim in Šilarjevim mostom z ženo Miro redno opazovala, kako kaj kaže letos z račjim rodom v sanirani, s kamnitimi, do štiri metre visokimi zložbami obloženi strugi. Brez možnosti, da kdo po stopnicah ali podobnem objektu neovirano vstopi ali izstopi iz nje. Od Šilarjevega do Žepkovega mostu je struga močno zaraščena, s preje na tem delu potoka nikdar videnima, rogozom in zlato rozgo.
 Večkrat sva videla racmane in race, ki jih je po Bergincu, lahko razlikovati v času parjenja, a naraščaja v običajnem, junijskem roku nisva opazila. Šele 21. julija sva v večernem času zagledala raco s sedmimi mladički v širšem tolmunu pod Šilarjevim mostom. Tudi čez dva dni zjutraj so bile tam. Ubogljivo so sledile materi in odkrivale skrivnosti preživetja, v po človeku ustvarjenem, vodnem okolju. Dva, tri večere pred žalostno ugotovitvijo, da jih ni več, sem zadovoljen ugotovil, da so se že krepko potegnile. Žal, s seboj takrat nisem imel fotoaparata. Zaradi sorazmerno pozne ure.
 Naj zapišem, da mi je hudo za njimi in, da ne pristajam na pojasnilo, da je v naravi pač tako, da si tudi civilizirane, lastniške mačke po raznoraznih uvoženih briketih rade popestrijo jedilnik z domačimi ptičjimi ali račjimi mladiči. Je to sedaj res povsem naravno?
 Ocenjujem torej, da letos ne bomo več mogli opazovati račjega naraščaja, saj samica, po Bergincu, v gnezdo samo enkrat na leto znese sedem ali celo trinajst zelenkastih jajc.
 Imam pa občutek, da potok tudi ne bo imel več rib. Do nedavnega izliva svetleče tekočine, proti kateri so kranjski poklicni gasilci položili pivnike in prepreko, sva v njej tudi v potoku pod našim vrtom, videla ribje mladice različnih velikosti, ki so spretno premagovale vodni prag in iskale hrano. Pri tem so jim na bregu delale družbo ptice pastirice, nad njimi pa so švigali kačji pastirji. V pololjnati, gosti tekočini, ki sedaj premaguje dno struge, ni več opaziti ribjega naraščaja. Menda bi zanj morala, po informaciji mag. Jošta Sodnika iz VGP Kranj, skrbeti RD Sora iz Škofje Loke. Pa skrbi? Prvikrat in zadnjikrat smo jih videli, ko so z električnim agregatom iz nekdanje struge Žabnice izlavljali ribe. Po njihovi informaciji, klene.

Foto: Stanislav Jesenovec
{| class="wikitable"
|-
| [[Slika:DSC02970.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC03839_1.JPG|640px|center]]
|-
| [[Slika:DSC6740.JPG|640px|center]] || [[Slika:DSC07816_1.JPG|640px|center]]
|}
[[Kategorija:Novice]]

Slika:DSC07816 1.JPG

2013-08-22T18:46:00Z

Janez s:

Slika:DSC6740.JPG

2013-08-22T18:45:34Z

Janez s:

Slika:DSC03839 1.JPG

2013-08-22T18:45:10Z

Janez s:

Slika:DSC02970.JPG

2013-08-22T18:43:38Z

Janez s:

Račji par je ostal brez mladičev

2013-08-22T18:41:35Z

Janez s:

Račji par je ostal brez mladičev

2013-08-22T18:41:13Z

Janez s:

Stanislav Jesenovec
 '''Račji par je ostal brez mladičev'''

 Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:
 
 ''Živijo!
 Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime. Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si''
 
 Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.
 Naj se vrnem k racam mlakaricam. V fototeki imam shranjene tiste, ki so 13. junija 2010. leta prikorakale iz prvotne struge Žabnice po naravnem bregu na naš vrt in smo jim potem pomagali, da so odkorakale z njega na cesto in navzdol po vasi. Osmega avgusta sem zabeležil pet odraslih rac, ki so se sončile na betonskem robu zidu na desnem bregu potoka. Nekaj časa smo se opazovali in potem so se spustile v vodni tolmun in odplule navzgor. Lani je ponovno, po naravni vodni poti, priplavala in prikoraka ponosna samica z devetimi mladički do brega, se vzpela na naš vrt in potem ponosno preko dvorišča po cesti odkorakala do mostu pri Dagarinu. Skočila je v kalno vodo, ki je bila taka zaradi dela brezčutnih vodarjev in za njo je bolj ali manj pogumno poskakalo vseh devet mladičev. Čez nekaj trenutkov so vsi zaplavali dolvodno, kot pravi konvoj. Maja in junija letos sva med potjo ob Žabnici med Žepkovim in Šilarjevim mostom z ženo Miro redno opazovala, kako kaj kaže letos z račjim rodom v sanirani, s kamnitimi, do štiri metre visokimi zložbami obloženi strugi. Brez možnosti, da kdo po stopnicah ali podobnem objektu neovirano vstopi ali izstopi iz nje. Od Šilarjevega do Žepkovega mostu je struga močno zaraščena, s preje na tem delu potoka nikdar videnima, rogozom in zlato rozgo.
 Večkrat sva videla racmane in race, ki jih je po Bergincu, lahko razlikovati v času parjenja, a naraščaja v običajnem, junijskem roku nisva opazila. Šele 21. julija sva v večernem času zagledala raco s sedmimi mladički v širšem tolmunu pod Šilarjevim mostom. Tudi čez dva dni zjutraj so bile tam. Ubogljivo so sledile materi in odkrivale skrivnosti preživetja, v po človeku ustvarjenem, vodnem okolju. Dva, tri večere pred žalostno ugotovitvijo, da jih ni več, sem zadovoljen ugotovil, da so se že krepko potegnile. Žal, s seboj takrat nisem imel fotoaparata. Zaradi sorazmerno pozne ure.
 Naj zapišem, da mi je hudo za njimi in, da ne pristajam na pojasnilo, da je v naravi pač tako, da si tudi civilizirane, lastniške mačke po raznoraznih uvoženih briketih rade popestrijo jedilnik z domačimi ptičjimi ali račjimi mladiči. Je to sedaj res povsem naravno?
 Ocenjujem torej, da letos ne bomo več mogli opazovati račjega naraščaja, saj samica, po Bergincu, v gnezdo samo enkrat na leto znese sedem ali celo trinajst zelenkastih jajc.
 Imam pa občutek, da potok tudi ne bo imel več rib. Do nedavnega izliva svetleče tekočine, proti kateri so kranjski poklicni gasilci položili pivnike in prepreko, sva v njej tudi v potoku pod našim vrtom, videla ribje mladice različnih velikosti, ki so spretno premagovale vodni prag in iskale hrano. Pri tem so jim na bregu delale družbo ptice pastirice, nad njimi pa so švigali kačji pastirji. V pololjnati, gosti tekočini, ki sedaj premaguje dno struge, ni več opaziti ribjega naraščaja. Menda bi zanj morala, po informaciji mag. Jošta Sodnika iz VGP Kranj, skrbeti RD Sora iz Škofje Loke. Pa skrbi? Prvikrat in zadnjikrat smo jih videli, ko so z električnim agregatom iz nekdanje struge Žabnice izlavljali ribe. Po njihovi informaciji, klene.

[[Kategorija:Novice]]

Račji par je ostal brez mladičev

2013-08-22T18:40:37Z

Janez s:

Stanislav Jesenovec
 '''Račji par je ostal brez mladičev'''

 Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:
 Živijo!
 Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime. Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si
 
 Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.
 Naj se vrnem k racam mlakaricam. V fototeki imam shranjene tiste, ki so 13. junija 2010. leta prikorakale iz prvotne struge Žabnice po naravnem bregu na naš vrt in smo jim potem pomagali, da so odkorakale z njega na cesto in navzdol po vasi. Osmega avgusta sem zabeležil pet odraslih rac, ki so se sončile na betonskem robu zidu na desnem bregu potoka. Nekaj časa smo se opazovali in potem so se spustile v vodni tolmun in odplule navzgor. Lani je ponovno, po naravni vodni poti, priplavala in prikoraka ponosna samica z devetimi mladički do brega, se vzpela na naš vrt in potem ponosno preko dvorišča po cesti odkorakala do mostu pri Dagarinu. Skočila je v kalno vodo, ki je bila taka zaradi dela brezčutnih vodarjev in za njo je bolj ali manj pogumno poskakalo vseh devet mladičev. Čez nekaj trenutkov so vsi zaplavali dolvodno, kot pravi konvoj. Maja in junija letos sva med potjo ob Žabnici med Žepkovim in Šilarjevim mostom z ženo Miro redno opazovala, kako kaj kaže letos z račjim rodom v sanirani, s kamnitimi, do štiri metre visokimi zložbami obloženi strugi. Brez možnosti, da kdo po stopnicah ali podobnem objektu neovirano vstopi ali izstopi iz nje. Od Šilarjevega do Žepkovega mostu je struga močno zaraščena, s preje na tem delu potoka nikdar videnima, rogozom in zlato rozgo.
 Večkrat sva videla racmane in race, ki jih je po Bergincu, lahko razlikovati v času parjenja, a naraščaja v običajnem, junijskem roku nisva opazila. Šele 21. julija sva v večernem času zagledala raco s sedmimi mladički v širšem tolmunu pod Šilarjevim mostom. Tudi čez dva dni zjutraj so bile tam. Ubogljivo so sledile materi in odkrivale skrivnosti preživetja, v po človeku ustvarjenem, vodnem okolju. Dva, tri večere pred žalostno ugotovitvijo, da jih ni več, sem zadovoljen ugotovil, da so se že krepko potegnile. Žal, s seboj takrat nisem imel fotoaparata. Zaradi sorazmerno pozne ure.
 Naj zapišem, da mi je hudo za njimi in, da ne pristajam na pojasnilo, da je v naravi pač tako, da si tudi civilizirane, lastniške mačke po raznoraznih uvoženih briketih rade popestrijo jedilnik z domačimi ptičjimi ali račjimi mladiči. Je to sedaj res povsem naravno?
 Ocenjujem torej, da letos ne bomo več mogli opazovati račjega naraščaja, saj samica, po Bergincu, v gnezdo samo enkrat na leto znese sedem ali celo trinajst zelenkastih jajc.
 Imam pa občutek, da potok tudi ne bo imel več rib. Do nedavnega izliva svetleče tekočine, proti kateri so kranjski poklicni gasilci položili pivnike in prepreko, sva v njej tudi v potoku pod našim vrtom, videla ribje mladice različnih velikosti, ki so spretno premagovale vodni prag in iskale hrano. Pri tem so jim na bregu delale družbo ptice pastirice, nad njimi pa so švigali kačji pastirji. V pololjnati, gosti tekočini, ki sedaj premaguje dno struge, ni več opaziti ribjega naraščaja. Menda bi zanj morala, po informaciji mag. Jošta Sodnika iz VGP Kranj, skrbeti RD Sora iz Škofje Loke. Pa skrbi? Prvikrat in zadnjikrat smo jih videli, ko so z električnim agregatom iz nekdanje struge Žabnice izlavljali ribe. Po njihovi informaciji, klene.

[[Kategorija:Novice]]

Račji par je ostal brez mladičev

2013-08-22T18:38:18Z

Janez s: Nova stran z vsebino: Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in...

Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj
@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:
Živijo!
Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime.
Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si

Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.
Naj se vrnem k racam mlakaricam. V fototeki imam shranjene tiste, ki so 13. junija 2010. leta prikorakale iz prvotne struge Žabnice po naravnem bregu na naš vrt in smo jim potem pomagali, da so odkorakale z njega na cesto in navzdol po vasi. Osmega avgusta sem zabeležil pet odraslih rac, ki so se sončile na betonskem robu zidu na desnem bregu potoka. Nekaj časa smo se opazovali in potem so se spustile v vodni tolmun in odplule navzgor. Lani je ponovno, po naravni vodni poti, priplavala in prikoraka ponosna samica z devetimi mladički do brega, se vzpela na naš vrt in potem ponosno preko dvorišča po cesti odkorakala do mostu pri Dagarinu. Skočila je v kalno vodo, ki je bila taka zaradi dela brezčutnih vodarjev in za njo je bolj ali manj pogumno poskakalo vseh devet mladičev. Čez nekaj trenutkov so vsi zaplavali dolvodno, kot pravi konvoj. Maja in junija letos sva med potjo ob Žabnici med Žepkovim in Šilarjevim mostom z ženo Miro redno opazovala, kako kaj kaže letos z račjim rodom v sanirani, s kamnitimi, do štiri metre visokimi zložbami obloženi strugi. Brez možnosti, da kdo po stopnicah ali podobnem objektu neovirano vstopi ali izstopi iz nje. Od Šilarjevega do Žepkovega mostu je struga močno zaraščena, s preje na tem delu potoka nikdar videnima, rogozom in zlato rozgo.
Večkrat sva videla racmane in race, ki jih je po Bergincu, lahko razlikovati v času parjenja, a naraščaja v običajnem, junijskem roku nisva opazila. Šele 21. julija sva v večernem času zagledala raco s sedmimi mladički v širšem tolmunu pod Šilarjevim mostom. Tudi čez dva dni zjutraj so bile tam. Ubogljivo so sledile materi in odkrivale skrivnosti preživetja, v po človeku ustvarjenem, vodnem okolju. Dva, tri večere pred žalostno ugotovitvijo, da jih ni več, sem zadovoljen ugotovil, da so se že krepko potegnile. Žal, s seboj takrat nisem imel fotoaparata. Zaradi sorazmerno pozne ure.
Naj zapišem, da mi je hudo za njimi in, da ne pristajam na pojasnilo, da je v naravi pač tako, da si tudi civilizirane, lastniške mačke po raznoraznih uvoženih briketih rade popestrijo jedilnik z domačimi ptičjimi ali račjimi mladiči. Je to sedaj res povsem naravno?
Ocenjujem torej, da letos ne bomo več mogli opazovati račjega naraščaja, saj samica, po Bergincu, v gnezdo samo enkrat na leto znese sedem ali celo trinajst zelenkastih jajc.
Imam pa občutek, da potok tudi ne bo imel več rib. Do nedavnega izliva svetleče tekočine, proti kateri so kranjski poklicni gasilci položili pivnike in prepreko, sva v njej tudi v potoku pod našim vrtom, videla ribje mladice različnih velikosti, ki so spretno premagovale vodni prag in iskale hrano. Pri tem so jim na bregu delale družbo ptice pastirice, nad njimi pa so švigali kačji pastirji. V pololjnati, gosti tekočini, ki sedaj premaguje dno struge, ni več opaziti ribjega naraščaja. Menda bi zanj morala, po informaciji mag. Jošta Sodnika iz VGP Kranj, skrbeti RD Sora iz Škofje Loke. Pa skrbi? Prvikrat in zadnjikrat smo jih videli, ko so z električnim agregatom iz nekdanje struge Žabnice izlavljali ribe. Po njihovi informaciji, klene.

[[Kategorija:Novice]]

Predloga:Novice

2013-08-22T18:36:42Z

Janez s:

* [[Novice:Račji par je ostal brez mladičev|Račji par je ostal brez mladičev]]
* [http://www.racunalniske-novice.com/novice/splet/dogodki-in-obvestila/kaj-vas-moti-v-vasi-obcini.html?MLSbc699c1678f3087705d5fc659a363cff POBUDE: Kaj vas moti v vaši občini?]
* [[Media:Direndaj2013_plakat_kaslci.doc|OTROŠKI DIRENDAJ in 30 letnica NK Bitnje, v soboto 29.6.2013]]
* [[Media:Blegos_2013_A4-2.pdf|Tradicionalni pohod iz Bitenj na Blegoš; v soboto, 15. junija 2013, VABLJENI]]
* [[Ogrevanje z leseno biomaso je lahko škodljivo]]
* [[Media:Delovna_akcija_11_5-2.doc|Delovna akcija v soboto 18.5.2013 ob 9.uri - ODPADE.]]
* [[Media:razstava_2013-3.doc|Pomladanska razstava krožkov KUD od 17. maja do 19. maja v vrcu Biba]]
*[[Media:urnik_odvoza_odpadkov_05_2013.jpg|KOMUNALA: Urnik odvoza odpadkov]]
* [[Media:Informator_40_TISK.pdf|Informator 40 v pdf obliki]]
* [[Novice:Spominska_slovesnost_Planica_2013|Vabilo na spominsko svečanost v Planici]]
* [[Novice:Krvodajalska akcija 2013 1|Krvodajalska akcija v torek 19.3.2013]]
* [[Media:CTRPKr_RS_23.pdf|Medsosedsko sodelovanje za ugodno zeleno ogrevanje]]
* [[Informacija o uskladitvi zabojnikov za odpadke na območju MO Kranj]]
* [[Ofrehta za Abrahamovki - Stanislav Jesenovec - Slovenske novice]]
* [https://plus.google.com/photos/114001530616412445796/albums/5823363775217390001?authkey=CJaj7KOA5ciAPg Dedek Mraz 2012 - foto album]
* [[Media:Informator_39_WEB.pdf|Informator 39 v pdf obliki]]
* [https://www.dropbox.com/sh/y6k40vy99qpqb7s/-rN5F9iRTK Miklavž 2012 - foto album]
* [[Media:fotovest_kmecki_glas.jpg|Sorško polje: S slogo do kanalizacije - Kmečki glas]]
* [[Media:slovenske_novice_piknik_ks.pdf|Čas za složne sosede - Slovenske novice]]
* [http://www.solski-razgledi.com/e-sr-prispevek.asp?ID=900 Šolski razgledi: OŠ Stražišče nima primerne telovadnice]
* [[Media:Zadnji del regulacije.jpg|Zadnji del regulacije - Kmečki glas, 25. 7. 2012]]
* [[Media:Slovenske novice 9. 7. 2012.jpg|Slovenske novice 9. 7. 2012]]
* [[Media:Slovenske novice 6. 7. 2012.jpg|Slovenske novice 6. 7. 2012]]
* [[Media:Informator_38_web.pdf|Informator 38 v pdf obliki]]
* [[Pohod na Blegoš 2012|Tradicionalni pohod na Blegoš]]
* [[Razstava krožkov 2012|Vabilo na razstavo krožkov]]
* [[Bitenjčani "LONČKARJI"]]

 
[[Arhiv novic . . .]] '''|''' [[Zapisniki KS Bitnje/2010-2014|Zapisniki]] '''|''' [[Zapisniki ostalih sej|Ostali zapisniki]] '''|''' [[Predloga:KS_svet_KS_2010-2014|Svet KS Bitnje]]

Predloga:Novice

2013-04-03T16:37:57Z

Janez s:

* [[Novice:Spominska_slovesnost_Planica_2013|Vabilo na spominsko svečanost v Planici]]
* [[Novice:Krvodajalska akcija 2013 1|Krvodajalska akcija v torek 19.3.2013]]
* [[Media:CTRPKr_RS_23.pdf|Medsosedsko sodelovanje za ugodno zeleno ogrevanje]]
* [[Informacija o uskladitvi zabojnikov za odpadke na območju MO Kranj]]
* [[Ofrehta za Abrahamovki - Stanislav Jesenovec - Slovenske novice]]
* [https://plus.google.com/photos/114001530616412445796/albums/5823363775217390001?authkey=CJaj7KOA5ciAPg Dedek Mraz 2012 - foto album]
* [[Media:Informator_39_WEB.pdf|Informator 39 v pdf obliki]]
* [https://www.dropbox.com/sh/y6k40vy99qpqb7s/-rN5F9iRTK Miklavž 2012 - foto album]
* [[Media:fotovest_kmecki_glas.jpg|Sorško polje: S slogo do kanalizacije - Kmečki glas]]
* [[Media:slovenske_novice_piknik_ks.pdf|Čas za složne sosede - Slovenske novice]]
* [http://www.solski-razgledi.com/e-sr-prispevek.asp?ID=900 Šolski razgledi: OŠ Stražišče nima primerne telovadnice]
* [[Media:Zadnji del regulacije.jpg|Zadnji del regulacije - Kmečki glas, 25. 7. 2012]]
* [[Media:Slovenske novice 9. 7. 2012.jpg|Slovenske novice 9. 7. 2012]]
* [[Media:Slovenske novice 6. 7. 2012.jpg|Slovenske novice 6. 7. 2012]]
* [[Media:Informator_38_web.pdf|Informator 38 v pdf obliki]]
* [[Pohod na Blegoš 2012|Tradicionalni pohod na Blegoš]]
* [[Razstava krožkov 2012|Vabilo na razstavo krožkov]]
* [[Bitenjčani "LONČKARJI"]]

 
[[Arhiv novic . . .]] '''|''' [[Zapisniki KS Bitnje/2010-2014|Zapisniki]] '''|''' [[Zapisniki ostalih sej|Ostali zapisniki]] '''|''' [[Predloga:KS_svet_KS_2010-2014|Svet KS Bitnje]]

Predloga:Novice

2013-03-23T23:31:48Z

Janez s:

Arhiv novic . . .

2013-03-14T17:11:49Z

Janez s:

[[Slika:Image002.jpg|thumb|right|Tomo Križnar - Sudanska ljudstva]]
[[Slika:Image001.JPG|thumb|right|Pustni Direndaj]]
* [[Šopek aktivnosti na Sorškem polju in okolici]]
* [[Vabilo na ogled eko kmetij - maj 2012|Vabilo na ogled eko kmetij]]
* [[Komunala obvešča - nov urnik odvoza odpadkov]]
* [[NK:Skupščina 2012_2|Izredna skupščina NK Bitnje 2012]]
* [[Streljanje, zastrupljanje mačk in psov]]
* [[Predavanji 13. in 16. aprila 2012]]
* [[Prihod pomladi 2012]]
* [[Povabilo vsem prebivalcem Slovenije k aktivnemu sodelovanju]]
* [[Media:Razglas_20120328_(3).pdf|Veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 28. marca 2012]]
* [[Varčevanje s pitno vodo 3_12|Varčevanje s pitno vodo]]
* [[Media:Informator_37_web.pdf|Informator 37 v pdf obliki]]
* [[Očistimo Slovenijo 2012|Očistimo Slovenijo 2012 - očistimo Bitnje]]
* [[Čiščenje greznic]]
* [[Velika požarna ogroženost naravnega okolja]]
* [[Vabilo Krajevni praznik 2012|Vabilo na svečanost v Planici]]
* [[Vabilo na 5. predavanje v okviru projekta Sorško polje – Približajmo se naravi]]
* [[Vabilo na 4. predavanje v okviru projekta Sorško polje – Približajmo se naravi]]
* [[Novice:Brezplačna računalniša usposabljanja 2012 - 2014|Brezplačna računalniša usposabljanja 2012 - 2014 financirana s strani EU in RS]]
* [[Novice:Krvodajalska akcija 2012 1|Krvodajalska akcija v torek 24.1.2012]]
* [[Novice:Izzivi podeželja 2012|Vabilo na delavnice Izzivi podeželja]]
* [[NK:Skupščina 2012|Skupščina NK Bitnje 2012]]
* [[Vabilo na 3. in 4. predavanje v okviru projekta Sorško polje – Približajmo se naravi]]
* [[Media:Informator_36_web.pdf|Informator 36 v pdf obliki]]
* [[Vabilo na 2. in 3. predavanje v okviru projekta Sorško polje – Približajmo se naravi]]
* [[Pozdravljeno bodi Sorško polje|»Pozdravljeno bodi Sorško polje,…«]]
* [[Novice:Vabilo na srečanje s g. Tilko Jamnik|Vabilo na srečanje s g. Tilko Jamnik]]
* [[Novice:Pobuda Zgornjim Bitnjam|Pobuda Zgornjim Bitnjam]]
* [[Novice:Krpanje ceste 28.10.2011|Krpanje ceste, 28.10.2011]]
* [[Novice:Trajnostni vidik kmetijstva v Sloveniji|Predavanje - Trajnostni vidik kmetijstva v Sloveniji]]
* [[Novice:Energetska sanacija objektov|Brezplačna delavnica - Energetska sanacija objektov]]
* [[Novice:Zdravo ekološko vrtnarjenje|Predavanje - Zdravo ekološko vrtnarjenje]]
* [[Novice:Spominska slovesnost ob 1.novembru 2011|Spominska slovesnost ob 1.novembru]]
* [[Novice:Krvodajalstvo Marjana Jekovec|Krvodajalstvo Marjana Jekovec]]
* [[Media:Informator_35_web.pdf|Informator 35 v pdf obliki]]
* [[Novice:Nevarni odpadki 2011|Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev]]
* [[Novice:Ljubitelji vrtnarjenja|LJUBITELJI VRTNARJENJA]]
* [[Novice:Poskrbimo za zapuščene mačke|POSKRBIMO ZA ZAPUŠČENE MAČKE]]
* [[Novice:Direndaj 2011|Direndaj 2011]]
* [[Media:Informator 34.pdf|Informator 34 v pdf obliki]]
* [[Media:Kranj_-28.6.11.pdf|Nepovratna sredstva za razvoj malih podjetij in dopolnilnih dejavnosti na podeželju iz programa PRP 2007-2013]]
* [[Media:vabilo prostovoljcem za simbolično verigo.doc|Vabilo prostovoljcem za simbolično verigo]]
* [[Media:Vabilo_za_javnost_25052011.doc|Vabilo na okroglo mizo o javnem potniškem prometu]]
* [[Novice:Vabilo Osrednje knjižnice Kranj|Vabilo Osrednje knjižnice Kranj]]
* [[Novice:Krvodajalska akcija junij 2011|Krvodajalska akcija 8.6.2011]]
* [[Novice:Razstava KUD 2011|Razstava krožkov KUD Bitnje na POS Žabnica]]
* [[Novice:Usoda Clia ob Sušci|Usoda Clia ob Sušci (Avtor: Stanislav Jesenovec)]]
* [[Media:VABILO_bioplinarne.pdf|VABILO na delavnico o obnovljivih virih energije, s poudarkom na bioplinarnah]]
* [[Novice:slovensko drustvo hospic|Slovensko društvo hospic]]
* [[Novice:Težki tovornjaki grozijo otrokom|Težki tovornjaki grozijo otrokom]]
* [[Novice:Prihod pomladi 2011|Prireditev ob krajevnem prazniku - Prihod pomladi]]
* [[Media:Informator_predogled_33.pdf|Informator 33 v pdf obliki]]
* [[Media:Vabilo_Planica.pdf|Vabilo na spominsko svečanost na Planici (v pdf)]]
* [[Media:Vabilo_zbornik.pdf|Vabilo na predstavitev zbornika (v pdf)]]
* [[Novice:Čistilna akcija Očistimo Bitnje 2011|Čistilna akcija Očistimo Bitnje 2011]]
* [[Novice:Zbiranje starega papirja v dobrodelne namene 2011 - vrtec Biba|Zbiranje starega papirja v dobrodelne namene 2011 - vrtec Biba]]
* [[Novice:Žabe in onesnažena - močvare v okolici "puškarne in cegelnice"]]
* [[Novice:Proti mučenju živali]]
* [[Novice:Tomo Križnar|Tomo Križnar - Sudanska ljudstva]]
* [[Media:KS_vabilo_krozki_011_a4.pdf|KUD Bitnje - Vabilo na delavnice (v pdf)]]
* [[Novice:Zdravo zivljenje|Študijski krožek zdravo življenje]]
* [[KS:Zapisnik 4. seje 2010-14|Zapisnik 4. izredne seje]]
* [[Novice:O nadaljnjem urejanju potoka Žabnica|O nadaljnjem urejanju potoka Žabnica]]
* [[NK:Skupščina 2011|Izredna skupščina NK Bitnje 2011]]
* [[Media:KS_vabilo_zdravozivljenje_2010.pdf|Vabilo na krožek zdravo življenje v pdf obliki]]
* [[Novice:Izredna seja_01_2011|Izredna seja 13.1.2011 ob 19.00]]
* [[Media:Informator_32.pdf|Informator 32 v pdf obliki]]
* [[Novice:Miklavževanje 2010]]
* [[Media:Novo_leto_voscilo_Informator32.pdf|Čestitka v Informatorju]]
* [[Media:KS_vabilo_bozicek_010_print_A5.pdf|Vabilo - dedek Mraz]]
* [[Media:VABILO_OTVORITEV_TELOVADNICE_ZABNICA_30_11-koncna_verzija.pdf|Vabilo na otvoritev telovadnice v Žabnici]]
* [[Novice:Mesec pozarne varnosti|Oktober - mesec požarne varnosti]]
* [[Novice:PREDSTAVITEV RAZPISOV EKO SKLADA|Predstavitev razpisov EKO sklada]]
* [[Media:Informator_31.pdf|Informator 31 v pdf obliki]]
* [[Novice:Lokalne volitve 2010]]
* [[Media:Prehod_SpBitnje.pdf|Obvestilo o stanju investicije Ureditev prehoda za pešce v naselju Spodnje Bitnje]]
* [http://www.zurnal24.si/gorenjska/hise-bodo-varnejse-183431/clanek Žurnal: Sanacija vodotoka in brežin Žabnice skozi Zgornje Bitnje še pred koncem leta.]
* [[Novice:Predstavitev KS Bitnje v Kranju|Predstavitev KS Bitnje v Kranju]]
* [[Novice:Ambrozija - nevarnost iz narave|Ambrozija - nevarnost iz narave]]
* [[Novice:Otvoritev mostu pri Žepku|Otvoritev mostu pri Žepku]]
* [[Media:Informator 30.pdf|Informator 30 v pdf obliki]]
* [[Media:Bio_masa_PRP-Golnik_1_7_10.pdf|Vabilo - Brezplačna delavnica bio masa, možnosti sofinaciranja OVE]]
* [[Media:Naravno_kompostiranje_-_14.06.10.pdf|Vabilo na praktično delavnico]]
* [[NK Bitnje Zakljucek 2010|Zaključek prvenstva 2009/10]]
* [[Novice:Razstava Cvetje in čipke|Razstava Cvetje in čipke]]
* [[Media:CTRP_vabilo.pdf|Vabilo na predavanje in ekskurzijo]]
* [[Razpored zasedenosti odbojkarskega igrišča na mivki]]
* [[Novice:Izlet KUD 2010|Izlet KUD Bitnje 2010]]
* [[Novice:Odpadke lahko pravilno locujemo ze doma|Odpadke lahko pravilno ločujemo že doma]]
* [[Media:STRATEGIJA__MOK_1_Porocilo_2009_v3__9_4_2010__za_Svet_MOK.pdf|Strategija trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj 2009–2023]]
* [[Novice:Razstava KUD 2010|Razstava KUD Bitnje]]
* [[Novice:Sod S. Jesenovec|So ga pripeljali otroci iz vrtca Biba?]]
* [[Novice:Prispevek o prometu|Pobuda - Hitrost]]
* [[Novice:Ocistimo Slovenijo 2010|Vseslovenska čistilna akcija]]
* [[Novice:Negospodarno ravnanje s cestami in potmi|Negospodarno ravnanje s cestami in potmi]]
* [[Media:Informator_29_web.pdf|Informator št. 29]]
* [[Media:Bitnje_zgibanica.pdf|Zgibanka Bitnje nekoč in danes]]
* [[Novice:Prihod pomladi 2010|Prihod pomladi 2010]]
* [[Novice:Humanitarni koncert 12.3.2010|Humanitarni koncert 12.3.2010]]
* [[Novice:Ko spregovori zivljenje|Ko spregovori življenje...]]
* [[Novice:Spominska svecanost Planica 2010|Spominska svečanost na Planici]]
* [[Novice:Veleslalom 2010|Veleslalom]]
* [[Novice:Takoj ugasniti motor|Takoj ugasniti motor]]
* [[Media:Otrosko_pustovanje_2010_-_vabilo.pdf|3. otroško pustovanje v Kranju]]
* [[Občni zbor PGD Bitnje 2010]]
* [[Novice:Knjižica Parkiranje v Kranju|Knjižica - Parkiranje v Kranju]]
* [[Novice:Nas bodo drobne koristi posameznikov zastrupile?|Nas bodo drobne koristi posameznikov zastrupile?]]
* [[Projekt kanalizacija|Kanalizacija - nova projektna dokumentacija - stanje za leto 2009]]
* [[Media:Informator_28.pdf|Izšel je Informator 28]]
* [http://picasaweb.google.si/tomaz.ogris/DedekMraz8122009GasilskiDomBitnje?authkey=Gv1sRgCKnQrtm07MaJBA&feat=email# Dedek Mraz 2009 - Novoletno obdarovanje otrok (slike)]
* [[Novice:Miklavževanje 2009|Miklavževanje 2009]]
* [[NK:Skupščina 2009|Redna delovna skupščina NK Bitnje 2009]]
* [[NK:Novice NK Bitnje - Gorenjski glas|Bitnje na vrhu, cilj liga višje - Gorenjski glas]]
* [[Media:Informator_27.pdf|Izšel je Informator 27]]
* [[Novice:Sprejem gasilnih aparatov za servis|Sprejem gasilnih aparatov za servis]]
* [[Novice:Najboljši reševalci iz Krškega|Najboljši reševalci iz Krškega]]
* [[Novice:DU Bitnje Stražišče 2009-3|DU Bitnje-Stražišče - dejavnosti oktober - decembra 2009]]
* [[Novice:Manj poplav ob Žabnici|Manj poplav ob Žabnici]]
* [[Novice:Direndaj 2009 SJ|Nasvidenje na sedmem, pravljičnem Direndaju!]]
* [[Novice:Direndaj 2009|Direndaj 2009]]
** [http://www.moj-album.com/vstopnica/8yvjzeyn0m/ Foto-galerija - Janez Stanonik]
** [http://galerija-borisoblak.bitnje.si/thumbnails.php?album=164 Foto-galerija - Boris Oblak]
* [[Novice:Rafting sveta KS Bitnje|Rafting sveta KS Bitnje]]
* [[NK:Janov memorial 2009|Janov memorial 2009]]
* [[Novice:Izlet KUD 2009|Izlet KUD Bitnje v Prekmurje]]
* [[PGD:Tekmovanje GZ MOK 2009|Tekmovanje Gasilske zveze Mestne občine Kranj 2009]]
* [[Novice:Razstava KUD 2009|Razstava krožkov KUD Bitnje]]
* [[Novice:Žabnica sedaj in v mladosti|Žabnica sedaj in v mladosti]]
* [[Novice:Zbiralna akcija 2009|Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinstev]]
* [[PGD:Gasilske vaje za mladino|Gasilske vaje in druženje za mladino 3.9.2009]]
* [[Razpored zasedenosti odbojkarskega igrišča na mivki]]
* [[Novice:Podezelje 2007-13|Program razvoja Podeželja RS za obdobje 2007-2013]]
* [[Novice:DU Bitnje Stražišče 2009-2|DU Bitnje-Stražišče - dejavnosti junij-avgust 2009]]
* [[Novice:ŠPK Bitnje - MOK|Športno-kulturni park Bitnje]]
* [[Novice:Bitenjsko žuborenje klekljev|Bitenjsko žuborenje klekljev]]
* [[NK:Novice Reklamni panoji|Reklamni panoji na nogometnem igrišču]]
* [[PGD:Nove sirene|Namestitev novih siren na gasilskem domu]]
* [[NK:Novice Najem piknik prostora|Najem piknik prostora na nogometnem igrišču]]
* [[Novice:Nepovratna sredstva za ohranjanje dediščine podeželja|Nepovratna sredstva za ohranjanje dediščine podeželja]]
* [[Projekt kanalizacija]]
* [[PGD:Veselica 2009|Vabilo na veselico PGD Bitnje]]
* [[Novice:Volitve v evropski parlament 2009|Volitve poslancev v Evropski parlament]]
* [[Novice:Dvoriscni sejem|Dvoriščni sejem Bitnje]]
* [[Dopolnjen spisek upravičencev]]
* [[Vračanje vlaganj v telekomunikacijska omrežja]]
* [[Media:OBRAZEC PODATKI O UPRAVIČENCU DO VRAČILA.doc|Obrazec s podatki o upravičencu do vračila vlaganj v telekomunikacijska omrežja (doc)]]
* [[Projekt kanalizacija|NOVO - stanje na pridobivanju soglasij]]
* [[Media:DOC300609-0002.pdf|Motena oskrba s pitno vodo - 1.7.2009 (pdf)]]
* [[NK:Kresovanje 2009|Prvomajsko kresovanje na igrišču NK Bitnje]]
* [[Novice:TVU – tednu vseživljenjskega učenja – OBVESTILO|TVU – tednu vseživljenjskega učenja – OBVESTILO]]
* [[Novice:DU Bitnje Stražišče 2009-1|DU Bitnje-Stražišče - dejavnosti v aprilu in maju 2009]]
* [[Novice:Prihod pomladi 2009|Prihod pomladi]]
* [[Novice:Planica 2009|Spominska svečanost na Planici nad Crngrobom]]
* [[Novice:Očistimo Kranj 2009|Očistimo Kranj]]
* [[Media:Informator 26.pdf|Izšel je Informator 26]]!
* [http://www.vecer.com/7d/zanaravo/ Prijavi packo! (čistimo divja odlagališča odpadkov)]
* [http://galerija-borisoblak.bitnje.si/thumbnails.php?album=153 Foto album prireditve Direndaj 2008]
* [[Internetna stran PGD Bitnje]]
* [[Internetna stran NK Bitnje]]
* [[Občni zbor PGD Bitnje 2009]]
* [[Prednovoletna zabava gasilske mladine]]
* [[Media:Informator 25.pdf|Izšel je Informator 25]]!
* [[Dedek Mraz 2008|Novoletna obdaritev otrok]]
* [[Srečanje KS Bitnje ob zaključku leta]]
* [[Skupščina NK Bitnje 2008]]
* [[Brezplačno usposabljanje Računalniška pismenost za odrasle (nad 65let) in brezposeln]]
* [[Antenski sistem Mobitela na gasilskem domu]]
* [[Direndaj 2008/Skoraj štiristo ustvarjalcev prihodnosti|Direndaj: Skoraj štiristo ustvarjalcev prihodnosti]]
* [[80 let PGD Bitnje]]
* [[Pohod po Vertovčevih poteh]]
* [http://www.omamljen.si/2008/08/07/zupanov-tek-kranj-2008/ VIII županov tek]
* [[Direndaj 2008/Turnir v odbojki]]
* [[Ustavno sodišče:Odvzem vozniškega dovoljenja je v neskladju z ustavo]]
* [http://www.posta.si/Namizje.aspx?tabid=159# Pravilno naslavljanje poštnih pošiljk]
* [[Tradicionalni pohod Bitnje - Blegoš 2008]]
* [http://www.animalssavetheplanet.com/ Ekološke risanke]
* [[Odvoz nevarnih odpadkov]]
* [[Izlet upokojencev na ledenik DACHSTEIN IN HALLSTATT]]
* [[25. obletnica NK Bitnje]]
* [http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ur/u2008055.pdf Kazenski zakonik (kazni za motenje posesti, nadlegovanja, varstvo voda, ...)]
* [http://www.uradni-list.si/_pdf/2008/Ra/r2008053.pdf Uradni list št. 53: Razglasni del (javni razpisi)]
* [[Media:Vracanje_vlaganj_v_telekomunikacijsko_omrezje.pdf|Vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje]]
* [[Gasilsko tekmovanje 2008]] bo na Laborah
* [http://galerija-borisoblak.bitnje.si/thumbnails.php?album=135 Fotogalerija razstave KUD]
* [http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/312800/?newsletter Gorenjska lopata po pariško]
* [[Pešci in kolesarji]]
* [[Sem deklica mlada vesela]]
* [[Vse, kar morate letos vedeti o dohodnini]]
* [[Okrogla miza o poplavah]]
* [[Z novogradnjami nove poplave]]
* [[Vrt jim poplavlja kanalizacija]]
* [[Srečanje KS Bitnje ob zaključku leta 2007]]
* [[Dedek Mraz 2007]]
* [[Miklavž 2007]]

{{KS noga}}

Predloga:Novice

2013-03-14T17:11:02Z

Janez s:

Predloga:Novice

2013-03-14T16:33:20Z

Janez s:

[[Slika:Spominska_svecanost_Planica_2013.jpg|thumb|right|link=Novice:Spominska_slovesnost_Planica_2013|[[Novice:Spominska_slovesnost_Planica_2013|Več na...]]]]
[[Slika:Krvodajalska_akcija_2013_03_19.jpg|thumb|right|link=Novice:Krvodajalska akcija 2013 1|[[Novice:Krvodajalska akcija 2013 1|Več na...]]]]


* [[Novice:Spominska_slovesnost_Planica_2013|Vabilo na spominsko svečanost v Planici]]
* [[Novice:Krvodajalska akcija 2013 1|Krvodajalska akcija v torek 19.3.2013]]
* [[Media:CTRPKr_RS_23.pdf|Medsosedsko sodelovanje za ugodno zeleno ogrevanje]]
* [[Informacija o uskladitvi zabojnikov za odpadke na območju MO Kranj]]
* [[Ofrehta za Abrahamovki - Stanislav Jesenovec - Slovenske novice]]
* [https://plus.google.com/photos/114001530616412445796/albums/5823363775217390001?authkey=CJaj7KOA5ciAPg Dedek Mraz 2012 - foto album]
* [[Media:Informator_39_WEB.pdf|Informator 39 v pdf obliki]]
* [https://www.dropbox.com/sh/y6k40vy99qpqb7s/-rN5F9iRTK Miklavž 2012 - foto album]
* [[Media:fotovest_kmecki_glas.jpg|Sorško polje: S slogo do kanalizacije - Kmečki glas]]
* [[Media:slovenske_novice_piknik_ks.pdf|Čas za složne sosede - Slovenske novice]]
* [http://www.solski-razgledi.com/e-sr-prispevek.asp?ID=900 Šolski razgledi: OŠ Stražišče nima primerne telovadnice]
* [[Media:Zadnji del regulacije.jpg|Zadnji del regulacije - Kmečki glas, 25. 7. 2012]]
* [[Media:Slovenske novice 9. 7. 2012.jpg|Slovenske novice 9. 7. 2012]]
* [[Media:Slovenske novice 6. 7. 2012.jpg|Slovenske novice 6. 7. 2012]]
* [[Media:Informator_38_web.pdf|Informator 38 v pdf obliki]]
* [[Pohod na Blegoš 2012|Tradicionalni pohod na Blegoš]]
* [[Razstava krožkov 2012|Vabilo na razstavo krožkov]]
* [[Bitenjčani "LONČKARJI"]]
* [[Šopek aktivnosti na Sorškem polju in okolici]]
* [[Vabilo na ogled eko kmetij - maj 2012|Vabilo na ogled eko kmetij]]
* [[Komunala obvešča - nov urnik odvoza odpadkov]]
* [[NK:Skupščina 2012_2|Izredna skupščina NK Bitnje 2012]]
* [[Streljanje, zastrupljanje mačk in psov]]
* [[Predavanji 13. in 16. aprila 2012]]
* [[Prihod pomladi 2012]]
* [[Povabilo vsem prebivalcem Slovenije k aktivnemu sodelovanju]]
* [[Media:Razglas_20120328_(3).pdf|Veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 28. marca 2012]]
* [[Varčevanje s pitno vodo 3_12|Varčevanje s pitno vodo]]
* [[Media:Informator_37_web.pdf|Informator 37 v pdf obliki]]
* [[Očistimo Slovenijo 2012|Očistimo Slovenijo 2012 - očistimo Bitnje]]
* [[Čiščenje greznic]]
* [[Velika požarna ogroženost naravnega okolja]]
* [[Vabilo Krajevni praznik 2012|Vabilo na svečanost v Planici]]
* [[Vabilo na 5. predavanje v okviru projekta Sorško polje – Približajmo se naravi]]
* [[Vabilo na 4. predavanje v okviru projekta Sorško polje – Približajmo se naravi]]

 
[[Arhiv novic . . .]] '''|''' [[Zapisniki KS Bitnje/2010-2014|Zapisniki]] '''|''' [[Zapisniki ostalih sej|Ostali zapisniki]] '''|''' [[Predloga:KS_svet_KS_2010-2014|Svet KS Bitnje]]

Novice:Spominska slovesnost Planica 2013

2013-03-14T16:32:34Z

Janez s: Nova stran z vsebino: ==Vabilo== 800px Kategorija:Novice

==Vabilo==
[[Slika:Spominska_svecanost_Planica_2013.jpg|800px]]
[[Kategorija:Novice]]

Slika:Spominska svecanost Planica 2013.jpg

2013-03-14T16:31:54Z

Janez s:

Predloga:Novice

2013-03-14T16:31:04Z

Janez s:

[[Slika:Krvodajalska_akcija_2013_03_19.jpg|thumb|right|link=Novice:Krvodajalska akcija 2013 1|[[Novice:Krvodajalska akcija 2013 1|Več na...]]]]


* [[Novice:Spominska_slovesnost_Planica_2013|Vabilo na spominsko svečanost v Planici]]
* [[Novice:Krvodajalska akcija 2013 1|Krvodajalska akcija v torek 19.3.2013]]
* [[Media:CTRPKr_RS_23.pdf|Medsosedsko sodelovanje za ugodno zeleno ogrevanje]]
* [[Informacija o uskladitvi zabojnikov za odpadke na območju MO Kranj]]
* [[Ofrehta za Abrahamovki - Stanislav Jesenovec - Slovenske novice]]
* [https://plus.google.com/photos/114001530616412445796/albums/5823363775217390001?authkey=CJaj7KOA5ciAPg Dedek Mraz 2012 - foto album]
* [[Media:Informator_39_WEB.pdf|Informator 39 v pdf obliki]]
* [https://www.dropbox.com/sh/y6k40vy99qpqb7s/-rN5F9iRTK Miklavž 2012 - foto album]
* [[Media:fotovest_kmecki_glas.jpg|Sorško polje: S slogo do kanalizacije - Kmečki glas]]
* [[Media:slovenske_novice_piknik_ks.pdf|Čas za složne sosede - Slovenske novice]]
* [http://www.solski-razgledi.com/e-sr-prispevek.asp?ID=900 Šolski razgledi: OŠ Stražišče nima primerne telovadnice]
* [[Media:Zadnji del regulacije.jpg|Zadnji del regulacije - Kmečki glas, 25. 7. 2012]]
* [[Media:Slovenske novice 9. 7. 2012.jpg|Slovenske novice 9. 7. 2012]]
* [[Media:Slovenske novice 6. 7. 2012.jpg|Slovenske novice 6. 7. 2012]]
* [[Media:Informator_38_web.pdf|Informator 38 v pdf obliki]]
* [[Pohod na Blegoš 2012|Tradicionalni pohod na Blegoš]]
* [[Razstava krožkov 2012|Vabilo na razstavo krožkov]]
* [[Bitenjčani "LONČKARJI"]]
* [[Šopek aktivnosti na Sorškem polju in okolici]]
* [[Vabilo na ogled eko kmetij - maj 2012|Vabilo na ogled eko kmetij]]
* [[Komunala obvešča - nov urnik odvoza odpadkov]]
* [[NK:Skupščina 2012_2|Izredna skupščina NK Bitnje 2012]]
* [[Streljanje, zastrupljanje mačk in psov]]
* [[Predavanji 13. in 16. aprila 2012]]
* [[Prihod pomladi 2012]]
* [[Povabilo vsem prebivalcem Slovenije k aktivnemu sodelovanju]]
* [[Media:Razglas_20120328_(3).pdf|Veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 28. marca 2012]]
* [[Varčevanje s pitno vodo 3_12|Varčevanje s pitno vodo]]
* [[Media:Informator_37_web.pdf|Informator 37 v pdf obliki]]
* [[Očistimo Slovenijo 2012|Očistimo Slovenijo 2012 - očistimo Bitnje]]
* [[Čiščenje greznic]]
* [[Velika požarna ogroženost naravnega okolja]]
* [[Vabilo Krajevni praznik 2012|Vabilo na svečanost v Planici]]
* [[Vabilo na 5. predavanje v okviru projekta Sorško polje – Približajmo se naravi]]
* [[Vabilo na 4. predavanje v okviru projekta Sorško polje – Približajmo se naravi]]

 
[[Arhiv novic . . .]] '''|''' [[Zapisniki KS Bitnje/2010-2014|Zapisniki]] '''|''' [[Zapisniki ostalih sej|Ostali zapisniki]] '''|''' [[Predloga:KS_svet_KS_2010-2014|Svet KS Bitnje]]

Predloga:Novice

2013-03-03T16:25:30Z

Janez s:

[[Slika:Krvodajalska_akcija_2013_03_19.jpg|thumb|right|link=Novice:Krvodajalska akcija 2013 1|[[Novice:Krvodajalska akcija 2013 1|Več na...]]]]


* [[Novice:Krvodajalska akcija 2013 1|Krvodajalska akcija v torek 19.3.2013]]
* [[Media:CTRPKr_RS_23.pdf|Medsosedsko sodelovanje za ugodno zeleno ogrevanje]]
* [[Informacija o uskladitvi zabojnikov za odpadke na območju MO Kranj]]
* [[Ofrehta za Abrahamovki - Stanislav Jesenovec - Slovenske novice]]
* [https://plus.google.com/photos/114001530616412445796/albums/5823363775217390001?authkey=CJaj7KOA5ciAPg Dedek Mraz 2012 - foto album]
* [[Media:Informator_39_WEB.pdf|Informator 39 v pdf obliki]]
* [https://www.dropbox.com/sh/y6k40vy99qpqb7s/-rN5F9iRTK Miklavž 2012 - foto album]
* [[Media:fotovest_kmecki_glas.jpg|Sorško polje: S slogo do kanalizacije - Kmečki glas]]
* [[Media:slovenske_novice_piknik_ks.pdf|Čas za složne sosede - Slovenske novice]]
* [http://www.solski-razgledi.com/e-sr-prispevek.asp?ID=900 Šolski razgledi: OŠ Stražišče nima primerne telovadnice]
* [[Media:Zadnji del regulacije.jpg|Zadnji del regulacije - Kmečki glas, 25. 7. 2012]]
* [[Media:Slovenske novice 9. 7. 2012.jpg|Slovenske novice 9. 7. 2012]]
* [[Media:Slovenske novice 6. 7. 2012.jpg|Slovenske novice 6. 7. 2012]]
* [[Media:Informator_38_web.pdf|Informator 38 v pdf obliki]]
* [[Pohod na Blegoš 2012|Tradicionalni pohod na Blegoš]]
* [[Razstava krožkov 2012|Vabilo na razstavo krožkov]]
* [[Bitenjčani "LONČKARJI"]]
* [[Šopek aktivnosti na Sorškem polju in okolici]]
* [[Vabilo na ogled eko kmetij - maj 2012|Vabilo na ogled eko kmetij]]
* [[Komunala obvešča - nov urnik odvoza odpadkov]]
* [[NK:Skupščina 2012_2|Izredna skupščina NK Bitnje 2012]]
* [[Streljanje, zastrupljanje mačk in psov]]
* [[Predavanji 13. in 16. aprila 2012]]
* [[Prihod pomladi 2012]]
* [[Povabilo vsem prebivalcem Slovenije k aktivnemu sodelovanju]]
* [[Media:Razglas_20120328_(3).pdf|Veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 28. marca 2012]]
* [[Varčevanje s pitno vodo 3_12|Varčevanje s pitno vodo]]
* [[Media:Informator_37_web.pdf|Informator 37 v pdf obliki]]
* [[Očistimo Slovenijo 2012|Očistimo Slovenijo 2012 - očistimo Bitnje]]
* [[Čiščenje greznic]]
* [[Velika požarna ogroženost naravnega okolja]]
* [[Vabilo Krajevni praznik 2012|Vabilo na svečanost v Planici]]
* [[Vabilo na 5. predavanje v okviru projekta Sorško polje – Približajmo se naravi]]
* [[Vabilo na 4. predavanje v okviru projekta Sorško polje – Približajmo se naravi]]

 
[[Arhiv novic . . .]] '''|''' [[Zapisniki KS Bitnje/2010-2014|Zapisniki]] '''|''' [[Zapisniki ostalih sej|Ostali zapisniki]] '''|''' [[Predloga:KS_svet_KS_2010-2014|Svet KS Bitnje]]

Novice:Krvodajalska akcija 2013 1

2013-03-03T16:24:26Z

Janez s: Nova stran z vsebino: ==Vabilo== 800px Kategorija:Novice

==Vabilo==
[[Slika:Krvodajalska_akcija_2013_03_19.jpg|800px]]
[[Kategorija:Novice]]

Slika:Krvodajalska akcija 2013 03 19.jpg

2013-03-03T16:24:06Z

Janez s:

Predloga:Novice

2013-03-03T16:23:19Z

Janez s:

* [[Novice:Krvodajalska akcija 2013 1|Krvodajalska akcija v torek 19.3.2013]]
* [[Media:CTRPKr_RS_23.pdf|Medsosedsko sodelovanje za ugodno zeleno ogrevanje]]
* [[Informacija o uskladitvi zabojnikov za odpadke na območju MO Kranj]]
* [[Ofrehta za Abrahamovki - Stanislav Jesenovec - Slovenske novice]]
* [https://plus.google.com/photos/114001530616412445796/albums/5823363775217390001?authkey=CJaj7KOA5ciAPg Dedek Mraz 2012 - foto album]
* [[Media:Informator_39_WEB.pdf|Informator 39 v pdf obliki]]
* [https://www.dropbox.com/sh/y6k40vy99qpqb7s/-rN5F9iRTK Miklavž 2012 - foto album]
* [[Media:fotovest_kmecki_glas.jpg|Sorško polje: S slogo do kanalizacije - Kmečki glas]]
* [[Media:slovenske_novice_piknik_ks.pdf|Čas za složne sosede - Slovenske novice]]
* [http://www.solski-razgledi.com/e-sr-prispevek.asp?ID=900 Šolski razgledi: OŠ Stražišče nima primerne telovadnice]
* [[Media:Zadnji del regulacije.jpg|Zadnji del regulacije - Kmečki glas, 25. 7. 2012]]
* [[Media:Slovenske novice 9. 7. 2012.jpg|Slovenske novice 9. 7. 2012]]
* [[Media:Slovenske novice 6. 7. 2012.jpg|Slovenske novice 6. 7. 2012]]
* [[Media:Informator_38_web.pdf|Informator 38 v pdf obliki]]
* [[Pohod na Blegoš 2012|Tradicionalni pohod na Blegoš]]
* [[Razstava krožkov 2012|Vabilo na razstavo krožkov]]
* [[Bitenjčani "LONČKARJI"]]
* [[Šopek aktivnosti na Sorškem polju in okolici]]
* [[Vabilo na ogled eko kmetij - maj 2012|Vabilo na ogled eko kmetij]]
* [[Komunala obvešča - nov urnik odvoza odpadkov]]
* [[NK:Skupščina 2012_2|Izredna skupščina NK Bitnje 2012]]
* [[Streljanje, zastrupljanje mačk in psov]]
* [[Predavanji 13. in 16. aprila 2012]]
* [[Prihod pomladi 2012]]
* [[Povabilo vsem prebivalcem Slovenije k aktivnemu sodelovanju]]
* [[Media:Razglas_20120328_(3).pdf|Veliko požarno ogroženost naravnega okolja od 28. marca 2012]]
* [[Varčevanje s pitno vodo 3_12|Varčevanje s pitno vodo]]
* [[Media:Informator_37_web.pdf|Informator 37 v pdf obliki]]
* [[Očistimo Slovenijo 2012|Očistimo Slovenijo 2012 - očistimo Bitnje]]
* [[Čiščenje greznic]]
* [[Velika požarna ogroženost naravnega okolja]]
* [[Vabilo Krajevni praznik 2012|Vabilo na svečanost v Planici]]
* [[Vabilo na 5. predavanje v okviru projekta Sorško polje – Približajmo se naravi]]
* [[Vabilo na 4. predavanje v okviru projekta Sorško polje – Približajmo se naravi]]

 
[[Arhiv novic . . .]] '''|''' [[Zapisniki KS Bitnje/2010-2014|Zapisniki]] '''|''' [[Zapisniki ostalih sej|Ostali zapisniki]] '''|''' [[Predloga:KS_svet_KS_2010-2014|Svet KS Bitnje]]

Slika:Sejnine 2013 KSBitnje.doc

2013-02-22T14:24:28Z

Janez s:

Slika:Sklep potrdiev prav rac MOK 2013.doc

2013-02-22T14:24:14Z

Janez s:

Slika:Pravilnik o računovodstvu MO Kranj 2013.pdf

2013-02-22T14:24:02Z

Janez s:

Zapisnik 23. seje 2010-14

2013-02-22T14:21:55Z

Janez s: Nova stran z vsebino: {{KS zapisnik glava |organ1=Svet krajevne skupnosti Bitnje |organ2= |številka=Zap/23/2013 |datum=17. 1. 2013 |zapisnik=23. redne seje sveta krajevne skupnosti Bitnje (v nadal...

{{KS zapisnik glava
|organ1=Svet krajevne skupnosti Bitnje
|organ2=
|številka=Zap/23/2013
|datum=17. 1. 2013
|zapisnik=23. redne seje sveta krajevne skupnosti Bitnje (v nadaljevanju: SKSB), ki je bila v četrtek, 17. 1. 2013 ob 19.00 uri v GD Bitnje.
|prisotni=Boris Oblak, Marjana Jekovec, Teja Demšar, Irena Dolenc
|opravičeno odsotni=Mateja Arhar, Janez Stanonik
|odsotni=Branko Mesec
|vabljeni=}}

Predlagan in potrjen je bil naslednji

'''DNEVNI RED:'''__TOC__

==Pregled in potrditev zapisnika 22. seje SKSB==

* [[Zapisnik 22. seje 2010-14|22. seja 19. 12. 2012 ob 17.00 uri]]
{{sklep|št=59/13|sprejet=soglasno|za=4|vsebina=Potrjen je bil osnutek zapisnika 22. redne seje SKSB, ki je bila 19. 12. 2012 ob 17.00.}}

==Pregled realizacije nalog iz prejšne seje==

* [http://www.bitnje.si/kswiki/index.php?title=Posebno%3ATemplateInstances&template=naloge&page=&namespace= Pregled nalog članov sveta KS]

Realizacija nalog je ažurirana.

==Inventura 2012==

'''Popis sredstev in obveznosti do virov sredstev za leto 2012.'''

Popisna komisija, imenovana na 21. redni seji SKSB v sestavi: Janez Stanonik (predsednik), Irena Dolenc (član) in Teja Demšar (član), je predložila Popisno poročilo na dan 31.12.2012, preverjeno na dan 14.1.2013 in 17.1.2013.

{{sklep|št=60/13|sprejet=soglasno|za=4|vsebina=Na podlagi poročila popisne komisije se potrdi:
* Poročilo o popisu sredstev in obveznosti do virov sredstev na dan 31.12.2012.
* Izpis stanja osnovnih sredstev na dan 31.12.2012.
* Izpis zalog drobnega inventarja (materiala) na dan 31.12.2012.
* Popis presežkov, odpisov in primanjkljajev osnovnih sredstev in drobnega materiala na dan 31.12.2011. Odpiše se:
** GSM aparat Nokia 3020 (0047) – uničen,
** Notesnik Hyundai (0042) – uničen,
* Popis denarnih sredstev na računu, terjatev in obveznosti, časovnih razmejitev in lastnih virov na dan 31.12.2012.}}

==Prejeta pošta==

===Elektronska pošta krajanke z dne 4. 1. 2013===

<pre>
Sem Anita Ladič krajanka Zgornjega Bitnja.
Kot krajanko me zanima,kdaj imate v načrtu uredit kanalizacijo?
Kdaj položit električne kable v zemljo?
Namreč zelo žalostno je da se še tukaj do sedaj ni ničesar spremenilo!
In ker imamo greznico dotrajano me res zanima kdaj se bo premaknilo kaj na tem področju v zvezi z kanalizacijo!
Prosim za odgovor.
Hkrati me pa tudi zanima zakaj v naši ulici ni zadostne javne razsvetljave.???
Namreč pred leti je bilo rečeno da se bo javna razsvetljava nardila -ja nardila oziroma luči so res postavljene,vendar tam kjer
so stranske ulice!!!
Na glavnih ulicah pa vsepovsod tega ni.
Peljite se enkrat zvečer po Zgornjem Bitnju mimo kitajske restavracije proti puškarni--mislim kot da pridemo v ulico
strahov-to mislim to ulico ko so številke hišne 176,178 itd
Zato vas prosim da mi tud na to vprašanje odgovorite in kdaj se tud na tem področju lahko pričakuje da boste
postavili luč,da bo lica rasvetljena???!!!
Hvala za odgovor
S SPOŠTOVANJEM---------ANITA LADIČ
</pre>

====Odgovori====
* Napeljava kanalizacije je vključena v projekt GORKI, za katerega se poleg evropskih morajo pridobiti tudi državna sredstva. KS Bitnje je naredila vse, kar je s strani krajevne skupnosti lahko. Pridobila je vsa soglasja, sedaj pa se na MO Kranj dogovarjajo dalje ali bodo pridobljena potrebna sredstva iz državnega proračuna.
* Za napeljavo električnih kablov je zadolženo podjetje Elektro Gorenjska, tukaj ne moremo kot KS narediti ničesar; Elektro Gorenjska deluje avtonomno, na njihovo delo nima vpliva ne krajevna skkupnost, ne občina.
* Javna razsvetljava se bo polagala skupaj s kanalizacijo, zato čakamo ali bo izveden projekt kanalizacije v okviru projekta Gorki. Vse je odvisno od izvedbe projekta Gorki.

===Informator 40, S. Jesenovec===

Dober dan!

Kdaj pričakujete, da boste izdali 40. številko Informatorja? Imate opredeljene formate oglasov in njihove cene?
Do kdaj potrebujete novinarski prispevek in in do kdaj predlog oglasa?

Prisrčen pozdrav
Stanislav Jesenovec

40. številka Informatorja bo predvidoma izšla v mesecu marcu (pred krajevnim praznikom). G. Jesenovcu se poleg informacije posreduje tudi cenik oglaševanja.

==MOK==

===Sklep o uporabi Pravilnika o računovodstvu MO Kranj===

Sprejet je novi Pravilnik o računovodstvu MO Kranj (v nadaljevanju: pravilnik). Krajevne skupnosti so na podlagi 76. člena priloženega pravilnika dolžne sprejeti sklep, da bodo pri svojem poslovanju smiselno uporabljale ta pravilnik.

[[Media:Pravilnik o računovodstvu MO Kranj 2013.pdf|Pravilnik o računovodstvu MOK 2013]]

[[Media:Sklep_potrdiev_prav_rac_MOK_2013.doc|Sklep za pravilnik o računovodstvu 2013]]

{{sklep|št=61/13|sprejet=soglasno|za=4|vsebina=Pravilnik o računovodstvu Mestne občine Kranj se smiselno uporablja tudi za Krajevno skupnost Bitnje.}}

===Sklep o sejninah===

Za izplačilo sejnin članom SKSB v letu 2013 je potrebno potrditi priloženi sklep.

[[Media:Sejnine_2013_KSBitnje.doc|Sklep za sejnine 2013]]

{{sklep|št=62/13|sprejet=soglasno|za=4|vsebina=Za leto 2013 se članom Sveta Krajevne skupnosti Bitnje izplačujejo nagrade za udeležbo in opravljeno delo na seji sveta krajevne skupnosti v skladu s finančnim načrtom Krajevne skupnosti Bitnje in za največ 4 seje letno. V skladu s Proračunom Mestne občine Kranj za leto 2013 se nagrada za posamezno sejo za leto 2013 določa v skupnem nominalnem bruto znesku (z vključenim 6% prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) za predsednika 34,60 € in za člana 17,30 €.}}

==Obravnava gradiva za 21. sejo Sveta MOK==

V kolikor ima kdo pripombe na gradivo, le te posreduje B. Oblaku do 28. 1. 2013.

==Investicije 2014 - delovni osnutek==
<pre>
From: "Tatjana Kocijančič" <Tatjana.Kocijancic@kranj.si>
Sent: Wednesday, January 16, 2013 10:15:20 AM
Subject: Investicije KS za leto 2014

Spoštovani predsednici in predsedniki svetov krajevnih skupnosti,

na osnovi dogovora, da bodo v Projektni pisarni pričeli s popisi želenih investicij za leto 2014,
vam posredujem v priponki ustrezno preglednico za investicije za leto 2014.

Prosim vas, da mi izpolnjeno čim prej vrnete oz. najkasneje do četrtka, 31. 1. 2013 na moj e-naslov.

Realno vpišite vaše potrebe in želje, ne vpisujte le investicij, ki so vam odobrene v okviru letošnjega proračuna,
razen če gre za fazno izvedbo investicij še v letu 2014 oz. za prihodnja leta.

Za podrobnejše informacije se seveda lahko slišimo.

Hvala za sodelovanje in lep pozdrav,
Tatjana
</pre>

* [https://www.dropbox.com/s/orle9qlr6kclo19/Investicije%20KS%202014_za%20delovni%20osnutek_do%2031.%201.%202013%20%28KS%20Bitnje%29.xlsx Dokument v Dropbox] (poslano po mailu)

* M.Jekovec je podala dodaten predlog; nasutje peska na zemljišču MOK ob vrtcu Biba v Bitnjah za potrebe parkirišča.
* Vključi se tudi deratizacija.

==Zaključek==

Seja je bila zaključena ob 19.45 uri.

Naslednje seja bo 21. 2. 2013.

Zapisala: M.Jurjevec

{{sklep|št=63/13|sprejet=soglasno|za=4|vsebina=Korespondenčno je bil potrjen osnutek zapisnika 23. redne seje SKSB, ki je bila 17. 1. 2013 ob 19.00.}}

Zapisniki KS Bitnje/2010-2014

2013-02-22T14:20:01Z

Janez s:

[http://www.bitnje.si/mwbitnje/index.php?title=Posebno%3ATemplateInstances&template=sklep&page=&namespace= Sprejeti sklepi sveta KS]
* [[Zapisnik 23. seje 2010-14|Zapisnik 23. seje]]
* [[Zapisnik 22. seje 2010-14|Zapisnik 22. seje]]
* [[Zapisnik 21. seje 2010-14|Zapisnik 21. seje]]
* [[Zapisnik 20. seje 2010-14|Zapisnik 20. seje]]
* [[Zapisnik 19. seje 2010-14|Zapisnik 19. seje]]
* [[Zapisnik 18. seje 2010-14|Zapisnik 18. seje]]
* [[Zapisnik 17. seje 2010-14|Zapisnik 17. seje]]
* [[Media:016_SKSB_zapisnik16redna_22marec2012.pdf|Zapisnik 16. seje]]
* [[Media:015_SKSB_zapisnik15redna_1marec2012.pdf|Zapisnik 15. seje]]
* [[Media:SKSBitnje_14seja_19jan2012_zapisnik.pdf|Zapisnik 14. seje]]
* [[Zapisnik 13. seje 2010-14|Zapisnik 13. seje]]
* [[Zapisnik 12. seje 2010-14|Zapisnik 12. seje]]
* [[Zapisnik 11. seje 2010-14|Zapisnik 11. seje]]
* [[Zapisnik 10. seje 2010-14|Zapisnik 10. seje]]
* [[Zapisnik 9. seje 2010-14|Zapisnik 9. seje]]
* [[Zapisnik 8. seje 2010-14|Zapisnik 8. seje]]
* [[Zapisnik 7. seje 2010-14|Zapisnik 7. seje]]
* [[Zapisnik 6. seje 2010-14|Zapisnik 6. seje]]
* [[Zapisnik 5. seje 2010-14|Zapisnik 5. seje]]
* [[Zapisnik 4. seje 2010-14|Zapisnik 4. izredne seje]]
* [[Zapisnik 3. seje 2010-14|Zapisnik 3. seje]]
* [[Zapisnik 2. seje 2010-14|Zapisnik 2. seje]]
* [[Zapisnik 1. seje 2010-14|Zapisnik 1. seje]]

[[Zapisniki KS Bitnje/2006-2010|Zapisniki 2006-2010]]

Zapisnik 22. seje 2010-14

2013-02-22T14:18:44Z

Janez s:

{{KS zapisnik glava
|organ1=Svet krajevne skupnosti Bitnje
|organ2=
|številka=Zap/22/2012
|datum=19. 12. 2012
|zapisnik=22. redne seje sveta krajevne skupnosti Bitnje (v nadaljevanju: SKSB), ki je bila v sredo, 19. 12. 2012 ob 17.00 uri gostilni Sonce v Zg.Bitnjah.
|prisotni=Boris Oblak, Marjana Jekovec, Branko Mesec, Teja Demšar,Janez Stanonik, Irena Dolenc
|opravičeno odsotni=Mateja Arhar
|odsotni=
|vabljeni=}}

Potrjen je naslednji

'''DNEVNI RED:'''__TOC__

==Pregled in potrditev zapisnika 21. seje SKSB==

* [[Zapisnik 21. seje 2010-14|21. seja 15. 11. 2012 ob 19.00 uri]]

{{sklep|št=57/12|sprejet=soglasno|za=6|vsebina=Potrjen je bil osnutek zapisnika 21. redne seje SKSB, ki je bila 23. 8. 2012 ob 19.00.}}

==Pregled realizacije nalog iz prejšne seje==

* [http://www.bitnje.si/kswiki/index.php?title=Posebno%3ATemplateInstances&template=naloge&page=&namespace= Pregled nalog članov sveta KS]

Preveriti realizacijo nalog od 12 do 15.

==Inventura 2012==
Podatke je potrebno posredovati na MO Kranj do 21. 1. 2013.

{{sklep|št=58/12|sprejet=soglasno|za=6|vsebina=Imenovana je bila popisna komisija v sestavi J.Stanonik (predsednik), I. Dolenc (član) in T. Demšar (član).}}

==Prejeta pošta==

===Soglasje k prodaji ===

MOK, K.Kastelic 11.12.2012; V priponki vam pošiljam ponudbo za prodajo nepremičnine, ki se nahaja v starem mestnem jedru Kranja. Gre za nepremičnino na naslovu Srednje Bitnje 80.

[[Media:19dec12_Oman.pdf]]

Gre za individualno prodajo, zato SKSB ni podal nobene pripombe na prodajo.

===Izvzem iz javne rabe===

[[Media:19dec2012_izvzem izj_javne_rabe.pdf]]

Člaa na izvzem iz javne rabe in prodajo zemljišča nima nobenih pripomb.

Na izvzem iz javne rabe in prodajo zemljišča parcelna številka 2715/12 k.o. Bitnje, SKSB nima nobenih pripomb.

===Pismo ga. Pelko===
Naša krajanka Ga. Pelko nam je poslala voščilnico in veliko čokolado.

[[Media:19dec12_gaPelko.pdf]]

Spoštovani, tudi v letu 2013 vam želimo uspešno delo in osebno srečo. Zaradi vas se je marskikaj izboljšalo; zaradi vašege truda,
pozornosti in resnosti.
Upamo, da vam bo "nekoč" uspelo rešiti tudi vaš problem poplavljanja iz grabna ob NJIVICI.
Mi, ki tukaj živimo, smo že dolgo v strahu pred vsakim večjem dežjem. Resnično bomo veseli, ko bo nekoč graben "prazen".
Naj pohvalim še naš in vaš Informator. Pri nas velja pravilo: LE SLABA NOVICA JE DOBRA NOVICA.
Hvala za dosedanje dobro delo in lep pozdrav, Slava Pelko''

==Deratizacija==
V kolikor se projekt Gorki ne bo izvajal, se v letu 2013 ponovno naroči deratizacija in sicer ob potoku Žabnica in Štajni.

==Zaključek==

Seja je bila zaključena ob 17.45 uri.

Naslednje seja bo 17.1.2013.

Zapisala: M.Jurjevec
{{sklep|št=59/12|sprejet=soglasno|za=4|vsebina=Potrjen je bil osnutek zapisnika 22. redne seje SKSB, ki je bila 19. 12. 2012 ob 17.00.}}

Slika:19dec12 gaPelko.pdf

2013-01-24T17:59:38Z

Janez s:

Zapisnik 22. seje 2010-14

2013-01-24T17:59:14Z

Janez s:

{{KS zapisnik glava
|organ1=Svet krajevne skupnosti Bitnje
|organ2=
|številka=Zap/22/2012
|datum=19. 12. 2012
|zapisnik=21. redne seje sveta krajevne skupnosti Bitnje (v nadaljevanju: SKSB), ki je bila v sredo, 19. 12. 2012 ob 17.00 uri gostilni Sonce v Zg.Bitnjah.
|prisotni=Boris Oblak, Marjana Jekovec, Branko Mesec, Teja Demšar,Janez Stanonik, Irena Dolenc
|opravičeno odsotni=Mateja Arhar
|odsotni=
|vabljeni=}}

Potrjen je naslednji

'''DNEVNI RED:'''__TOC__

==Pregled in potrditev zapisnika 21. seje SKSB==

* [[Zapisnik 21. seje 2010-14|21. seja 15. 11. 2012 ob 19.00 uri]]

{{sklep|št=57/12|sprejet=soglasno|za=6|vsebina=Potrjen je bil osnutek zapisnika 21. redne seje SKSB, ki je bila 23. 8. 2012 ob 19.00.}}

==Pregled realizacije nalog iz prejšne seje==

* [http://www.bitnje.si/kswiki/index.php?title=Posebno%3ATemplateInstances&template=naloge&page=&namespace= Pregled nalog članov sveta KS]

Preveriti realizacijo nalog od 12 do 15.

==Inventura 2012==
Podatke je potrebno posredovati na MO Kranj do 21. 1. 2013.

{{sklep|št=58/12|sprejet=soglasno|za=6|vsebina=Imenovana je bila popisna komisija v sestavi J.Stanonik (predsednik), I. Dolenc (član) in T. Demšar (član).}}

==Prejeta pošta==

===Soglasje k prodaji ===

MOK, K.Kastelic 11.12.2012; V priponki vam pošiljam ponudbo za prodajo nepremičnine, ki se nahaja v starem mestnem jedru Kranja. Gre za nepremičnino na naslovu Srednje Bitnje 80.

[[Media:19dec12_Oman.pdf]]

Gre za individualno prodajo, zato SKSB ni podal nobene pripombe na prodajo.

===Izvzem iz javne rabe===

[[Media:19dec2012_izvzem izj_javne_rabe.pdf]]

Člaa na izvzem iz javne rabe in prodajo zemljišča nima nobenih pripomb.

Na izvzem iz javne rabe in prodajo zemljišča parcelna številka 2715/12 k.o. Bitnje, SKSB nima nobenih pripomb.

===Pismo ga. Pelko===
Naša krajanka Ga. Pelko nam je poslala voščilnico in veliko čokolado.

[[Media:19dec12_gaPelko.pdf]]

Spoštovani, tudi v letu 2013 vam želimo uspešno delo in osebno srečo. Zaradi vas se je marskikaj izboljšalo; zaradi vašege truda,
pozornosti in resnosti.
Upamo, da vam bo "nekoč" uspelo rešiti tudi vaš problem poplavljanja iz grabna ob NJIVICI.
Mi, ki tukaj živimo, smo že dolgo v strahu pred vsakim večjem dežjem. Resnično bomo veseli, ko bo nekoč graben "prazen".
Naj pohvalim še naš in vaš Informator. Pri nas velja pravilo: LE SLABA NOVICA JE DOBRA NOVICA.
Hvala za dosedanje dobro delo in lep pozdrav, Slava Pelko''

==Deratizacija==
V kolikor se projekt Gorki ne bo izvajal, se v letu 2013 ponovno naroči deratizacija in sicer ob potoku Žabnica in Štajni.

==Zaključek==

Seja je bila zaključena ob 17.45 uri.

Naslednje seja bo 17.1.2013.

Zapisala: M.Jurjevec
{{sklep|št=59/12|sprejet=soglasno|za=4|vsebina=Potrjen je bil osnutek zapisnika 22. redne seje SKSB, ki je bila 19. 12. 2012 ob 17.00.}}

Slika:19dec2012 izvzem izj javne rabe.pdf

2013-01-24T17:59:10Z

Janez s:

Slika:19dec12 Oman.pdf

2013-01-24T17:58:40Z

Janez s:

Zapisnik 22. seje 2010-14

2013-01-24T17:56:10Z

Janez s: Nova stran z vsebino: {{KS zapisnik glava |organ1=Svet krajevne skupnosti Bitnje |organ2= |številka=Zap/22/2012 |datum=19. 12. 2012 |zapisnik=21. redne seje sveta krajevne skupnosti Bitnje (v nada...