Zgodovina Bitenj - Zgodovina strani

Boris Oblak: Sprememba priimka pri viru

2008-01-02T01:42:44Z

Sprememba priimka pri viru

← Starejša redakcija		Redakcija: 01:42, 2. januar 2008
Vrstica 209:		Vrstica 209:
	*[[slw:Vasko Simoniti\|Vasko Simoniti]], Turki so v deželi že, [[slw:1990\|1990]]		*[[slw:Vasko Simoniti\|Vasko Simoniti]], Turki so v deželi že, [[slw:1990\|1990]]
	*[[slw:Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedija Slovenije]] 9, [[slw:1995\|1995]]		*[[slw:Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedija Slovenije]] 9, [[slw:1995\|1995]]
−	*~~Žbontar~~, [[slw:Zgodovina mesta Kranja\|Zgodovina mesta Kranja]] 1939;	+	*Žontar, [[slw:Zgodovina mesta Kranja\|Zgodovina mesta Kranja]] 1939;
	*[[slw:Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedija Slovenije]] 6 1992		*[[slw:Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedija Slovenije]] 6 1992
	*Mal: Zgodovina slovenskega naroda, 11.zv.		*Mal: Zgodovina slovenskega naroda, 11.zv.

Boris Oblak: /* Vila rustika */

2007-12-28T08:52:00Z

Vila rustika

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:52, 28. december 2007
Vrstica 176:		Vrstica 176:

	==Stavbe==		==Stavbe==
−	==[[slw:Villa rustica\|Vila rustika]]==	+	===[[slw:Villa rustica\|Vila rustika]]===

	Vila rustika pri nas? Ja, prav ste prebrali. Tudi v naši krajevni skupnosti jo imamo. Seveda samo njene ostanke, skrite v zemlji.		Vila rustika pri nas? Ja, prav ste prebrali. Tudi v naši krajevni skupnosti jo imamo. Seveda samo njene ostanke, skrite v zemlji.

Boris Oblak: /* Viri */

2007-12-28T08:48:49Z

Viri

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:48, 28. december 2007
Vrstica 174:		Vrstica 174:

	Naj bo omenjena še ena zanimivost iz Mihove oporoke. V njej je zapisal, da bo vsak, kdor bo prišel na njegov pogreb, v zahvalo prejel en goldinar. Koliko goldinarjev je bilo v ta namen izplačanih iz njegove zapuščine, pa ni znano.		Naj bo omenjena še ena zanimivost iz Mihove oporoke. V njej je zapisal, da bo vsak, kdor bo prišel na njegov pogreb, v zahvalo prejel en goldinar. Koliko goldinarjev je bilo v ta namen izplačanih iz njegove zapuščine, pa ni znano.
		+
		+	==Stavbe==
		+	==[[slw:Villa rustica\|Vila rustika]]==
		+
		+	Vila rustika pri nas? Ja, prav ste prebrali. Tudi v naši krajevni skupnosti jo imamo. Seveda samo njene ostanke, skrite v zemlji.
		+
		+	Najprej si oglejmo, kaj je vila rustika (villa rustica). To je bil do 20 ha velik gospodarski obrat oziroma pristava iz rimskega obdobja. Njegova značilnost je bila tržna naravnanost in uporaba suženjske delovne sile. Ta posestva so bila gospodarska osnova rimske politične izbrane družbe. Poslopja so bila zasnovana tako, da so jasno ločeni bivalni prostori za lastnika in njegovo družino od gospodarskega dela in prostorov za delovno silo (sužnje). V Sloveniji so arheologi odkrili že okoli dvesto ostalin vil rustik.
		+
		+	Naša vila rustika se nahaja v Spodnjem Bitnju ob cerkvi sv. Miklavža. [[slw:Arheolog\|Arheologi]] so junija 1983. leta na tem prostoru opravili manjša sondiranja. V zemlji so odkrili 55 cm debele temelje rimskega zidu. Zgrajeni so bili iz oblic in manjših lomljencev v tehniki zidave »''na ribjo kost''«. Ko so nekaj let kasneje delali drenažo okoli cerkve, so odkrili še več ostankov okrog zidov in tlak iz malte. Vse to je dokazovalo, da cerkev sv. Miklavža stoji na nekdanji rimski zgradbi.
		+
		+	Arheologi so 1994. leta pričeli temeljito raziskovati ta prostor. Takrat so na zahodni strani zvonika na površini kakih 40 m2 odkrili ostanke rimske centralne kurjave (hipokavst). To je bila prva tovrstna najdba na [[slw:Gorenjska\|Gorenjskem]]. Celotna naprava je bila izredno trdno zgrajena. Njeni zidovi so bili debeli 80 cm, kar dopušča domnevo, da je bila to enonadstropna zgradba. Ugotovljeno je bilo, da je stalo na površini enega hektara več rimskih zgradb. Zelo malo pa je bilo drobnih najdb. Našli so le del rimske amfore in ostanke dveh loncev iz žgane gline. Amfora domnevno izvira iz 2., lonca pa iz 4. stoletja našega štetja. V to obdobje uvrščajo tudi našo vilo rustiko.
		+
		+	Kdor pa bi si rad ogledal kako tak hipokavsti izgleda, ga lahko vidi na Jakopičevem vrtu na Mirju v Ljubljani. Tam so pred 30. leti v okviru arheološkega muzeja na prostem obnovili ostanke stanovanjske enote iz nekdanje rimske [[slw:Emona\|Emone]].
		+
		+	V Žabnici so nekaj let pred začetkom 2. svetovne vojne pri gradnji hiš ob zadružnem domu naleteli na ostanke podobne vile rustike. Ti dve najdbi sta pomembni zato, ker dokazujeta, da je bilo to obdobje poseljeno že veliko prej kot pa se je pričela freisinška kolonizacija v 10. stoletju. Oba objekta pa potrjujeta domnevo, da je v bližini potekala tudi [[Zgodovina_Bitenj#Rimska cesta\|rimska cesta]].

	== Viri ==		== Viri ==
Vrstica 200:		Vrstica 215:
	*Ilustrirani Slovenec, 1930		*Ilustrirani Slovenec, 1930
	*Ustni viri: Janez Oman, Marija Rozman, Pavla Oman		*Ustni viri: Janez Oman, Marija Rozman, Pavla Oman
		+	*[[slw:Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedija Slovenije]] ¸4, [[slw:2000\|2000]]

	[[Kategorija:Članki]]		[[Kategorija:Članki]]
	[[Kategorija:Zgodovina Bitenj]]		[[Kategorija:Zgodovina Bitenj]]

Boris Oblak: /* Andrej Šifrer */

2007-12-28T08:32:22Z

Andrej Šifrer

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:32, 28. december 2007
Vrstica 157:		Vrstica 157:
	Bil pa je tudi prava gorenjska korenina. Ko je bil star že 90 let, se je kar peš odpravil v Ljubljano in nazaj. O tem njegovem podvigu je takrat pisal celo časopis Slovenec, ki je v ilustrirani prilogi objavil tudi njegovo sliko. Leto kasneje pa se je peš odpravil k Mariji Pomagaj na [[slw:Brezje, Radovljica\|Brezje]]. Umrl je 16. novembra 1931, star 92 let in tri mesece.		Bil pa je tudi prava gorenjska korenina. Ko je bil star že 90 let, se je kar peš odpravil v Ljubljano in nazaj. O tem njegovem podvigu je takrat pisal celo časopis Slovenec, ki je v ilustrirani prilogi objavil tudi njegovo sliko. Leto kasneje pa se je peš odpravil k Mariji Pomagaj na [[slw:Brezje, Radovljica\|Brezje]]. Umrl je 16. novembra 1931, star 92 let in tri mesece.

−	==Andrej Šifrer==	+	===Andrej Šifrer===
	Andrej je bil mlajši brat Franca Šifrerja – [[Zgodovina Bitenj#Kozinov oča\|Kozinovega oča]]. Rojen je bil 30. novembra 1845 na Kozinovi kmetiji, Srednje Bitnje 30. Starša sta mu omogočila, da je kot eden redkih otrok v tistem času obiskoval [[slw:gimnazija\|gimnazijo]] in jo tudi uspešno dokončal. V sebi pa je imel tudi nekoliko pustolovske žilice. Zato je po končanem študiju navdušil skupino mladih fantov, da so se odločili za potovanje preko luže. Tako se je 1867 leta zbralo v [[slw:Ljubljana\|Ljubljani]] osem dogodivščin željnih mladeničev. Njihov cilj je bil ameriški divji zahod. Temu primerno so bili tudi oboroženi. Vsi so imeli [[slw:revolver\|revolverje]] in [[slw:puška\|puške]], nekateri pa celo dve. Vkrcali so se na prekooceansko [[slw:jadrnica\|jadrnico]] in odpluli dogodivščinam naproti. Poldrugi mesec so se zibali na [[slw:Atlantik\|Atlantiku]] in končno prispeli v obljubljeno deželo [[slw:ZDA\|Združene države Amerike]]. Povsod, kjer so se pojavili, so vzbujali splošno pozornost zaradi svoje oborožitve pa tudi oprave. Prav vsi so bili v gorenjskih narodnih nošah.		Andrej je bil mlajši brat Franca Šifrerja – [[Zgodovina Bitenj#Kozinov oča\|Kozinovega oča]]. Rojen je bil 30. novembra 1845 na Kozinovi kmetiji, Srednje Bitnje 30. Starša sta mu omogočila, da je kot eden redkih otrok v tistem času obiskoval [[slw:gimnazija\|gimnazijo]] in jo tudi uspešno dokončal. V sebi pa je imel tudi nekoliko pustolovske žilice. Zato je po končanem študiju navdušil skupino mladih fantov, da so se odločili za potovanje preko luže. Tako se je 1867 leta zbralo v [[slw:Ljubljana\|Ljubljani]] osem dogodivščin željnih mladeničev. Njihov cilj je bil ameriški divji zahod. Temu primerno so bili tudi oboroženi. Vsi so imeli [[slw:revolver\|revolverje]] in [[slw:puška\|puške]], nekateri pa celo dve. Vkrcali so se na prekooceansko [[slw:jadrnica\|jadrnico]] in odpluli dogodivščinam naproti. Poldrugi mesec so se zibali na [[slw:Atlantik\|Atlantiku]] in končno prispeli v obljubljeno deželo [[slw:ZDA\|Združene države Amerike]]. Povsod, kjer so se pojavili, so vzbujali splošno pozornost zaradi svoje oborožitve pa tudi oprave. Prav vsi so bili v gorenjskih narodnih nošah.

Boris Oblak: /* Kozinov oča */

2007-12-28T08:31:58Z

Kozinov oča

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:31, 28. december 2007
Vrstica 144:		Vrstica 144:
	Korec in tabla z napisom sta sedaj shranjena v [[slw:Gorenjski muzej\|Gorenjskem muzeju]] v Kranju. Obstajajo prizadevanja, da bi se v kapeli svetega Petra namestili kopiji tega korca in table.		Korec in tabla z napisom sta sedaj shranjena v [[slw:Gorenjski muzej\|Gorenjskem muzeju]] v Kranju. Obstajajo prizadevanja, da bi se v kapeli svetega Petra namestili kopiji tega korca in table.

−	==Kozinov oča==	+	==Pomembni ljudje==
		+	===Kozinov oča===
	[[Slika:Kozinov_oca.jpg\|Kozinov oča\|right\|thumb]]		[[Slika:Kozinov_oca.jpg\|Kozinov oča\|right\|thumb]]
	Bitnje v preteklosti ni imelo veliko pomembnih ljudi. Nekaj jih je pa le bilo. Eden izmed njih je bil Franc Šifrer – Kozinov oča. Tako so mu takrat rekli vaščani. Rojen je bil 30. avgusta 1839 na Kozinovem gruntu v Srednjih Bitnjah 30. Bil je potomec znanega puntarja [[Zgodovina_Bitenj#Upornik Jernej Šifrer\|Jerneja Šifrerja]] iz Žabnice.		Bitnje v preteklosti ni imelo veliko pomembnih ljudi. Nekaj jih je pa le bilo. Eden izmed njih je bil Franc Šifrer – Kozinov oča. Tako so mu takrat rekli vaščani. Rojen je bil 30. avgusta 1839 na Kozinovem gruntu v Srednjih Bitnjah 30. Bil je potomec znanega puntarja [[Zgodovina_Bitenj#Upornik Jernej Šifrer\|Jerneja Šifrerja]] iz Žabnice.

Boris Oblak: /* Oražmov Miha= */

2007-12-28T08:31:05Z

Oražmov Miha=

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:31, 28. december 2007
Vrstica 163:		Vrstica 163:
	Zgled patra Vincenca je vzpodbudil še nekatere njegove sovaščane, da so prišli za njim v ZDA. To so bili: Franc Ločnikar, poznejši [[slw:opat\|opat]] benediktinskega samostana, Franc Rajgelj in dve njegovi sestri. Vsi omenjeni so vstopili v benediktinski red. Peter Vincenc – Andrej Šifrer je umrl 19. oktobra 1929 v opatiji Sv. Janeza Krsnika v [[wikipedia:Collegeville\|Collegevillu]] v ZDA v 84 letu starosti.		Zgled patra Vincenca je vzpodbudil še nekatere njegove sovaščane, da so prišli za njim v ZDA. To so bili: Franc Ločnikar, poznejši [[slw:opat\|opat]] benediktinskega samostana, Franc Rajgelj in dve njegovi sestri. Vsi omenjeni so vstopili v benediktinski red. Peter Vincenc – Andrej Šifrer je umrl 19. oktobra 1929 v opatiji Sv. Janeza Krsnika v [[wikipedia:Collegeville\|Collegevillu]] v ZDA v 84 letu starosti.

−	==Oražmov Miha===	+	===Oražmov Miha===
	Oražmov Miha – Miha Stare je bil človek posebne vrste. Zato je prav, da se nekateri dogodki iz njegovega življenja zapišejo in rešijo pozabe. Rojen je bil 7. oktobra 1852 na Oražmovem gruntu, Srednje Bitnje 12. V družini je bilo pet otrok. Tretjerojeni je bil Miha. O njegovem odraščanju ne vemo veliko. Znano je, da je bil zelo veren človek, zato je postal član tretjega reda. To je poseben red, katerega so v 13. stoletju ustanovili frančiškani. Za ta red sta značilna pobožnost in uboštvo. Verjetno je prav zaradi tega vse življenje ostal samski. Nenavadno pa je to, da je vedno hodil v cerkev v Škofjo Loko. H kapucinom, nikoli pa v Šmartin, čeprav je bila to njegova farna cerkev, v kateri je bil tudi krščen. Prijateljeval je tudi z znanim triglavskim [[slw:župnik\|župnikom]] [[slw:Jakob Aljaž\|Jakobom Aljažem]].		Oražmov Miha – Miha Stare je bil človek posebne vrste. Zato je prav, da se nekateri dogodki iz njegovega življenja zapišejo in rešijo pozabe. Rojen je bil 7. oktobra 1852 na Oražmovem gruntu, Srednje Bitnje 12. V družini je bilo pet otrok. Tretjerojeni je bil Miha. O njegovem odraščanju ne vemo veliko. Znano je, da je bil zelo veren človek, zato je postal član tretjega reda. To je poseben red, katerega so v 13. stoletju ustanovili frančiškani. Za ta red sta značilna pobožnost in uboštvo. Verjetno je prav zaradi tega vse življenje ostal samski. Nenavadno pa je to, da je vedno hodil v cerkev v Škofjo Loko. H kapucinom, nikoli pa v Šmartin, čeprav je bila to njegova farna cerkev, v kateri je bil tudi krščen. Prijateljeval je tudi z znanim triglavskim [[slw:župnik\|župnikom]] [[slw:Jakob Aljaž\|Jakobom Aljažem]].

Vrstica 170:		Vrstica 170:
	Kmalu po prihodu domov ali pa že med potjo po Italiji je najel italijanske zidarje. Ti so mi potem leta 1909 kapelo zgradili. Ta stoji še sedaj in je edina kapela v naši krajevni skupnosti. Leta 2009 bo stara 100 let. Nahaja se ob glavni cesti sto metrov južneje od gasilskega doma Bitnje. Kapela je posvečena devici Mariji. Na oltarju stojita poleg Marijinega kipa še kipa sv. Antona in sv. Frančiška. Je pa v precej slabem stanju. Potrebno bi jo bilo obnoviti, toda za to ni prave volje niti denarja.		Kmalu po prihodu domov ali pa že med potjo po Italiji je najel italijanske zidarje. Ti so mi potem leta 1909 kapelo zgradili. Ta stoji še sedaj in je edina kapela v naši krajevni skupnosti. Leta 2009 bo stara 100 let. Nahaja se ob glavni cesti sto metrov južneje od gasilskega doma Bitnje. Kapela je posvečena devici Mariji. Na oltarju stojita poleg Marijinega kipa še kipa sv. Antona in sv. Frančiška. Je pa v precej slabem stanju. Potrebno bi jo bilo obnoviti, toda za to ni prave volje niti denarja.

−	Miha je umrl med prvo svetovno vojno leta 1917 v 65. letu starosti. Svoje posestvo je zapustil nečakinji Mariji. Ta se je poročila z Janezom Omanom – Finkovim iz Žabnice.	+	Miha je umrl med [[slw:prva svetovna vojna\|prvo svetovno vojno]] leta 1917 v 65. letu starosti. Svoje posestvo je zapustil nečakinji Mariji. Ta se je poročila z Janezom Omanom – Finkovim iz Žabnice.

	Naj bo omenjena še ena zanimivost iz Mihove oporoke. V njej je zapisal, da bo vsak, kdor bo prišel na njegov pogreb, v zahvalo prejel en goldinar. Koliko goldinarjev je bilo v ta namen izplačanih iz njegove zapuščine, pa ni znano.		Naj bo omenjena še ena zanimivost iz Mihove oporoke. V njej je zapisal, da bo vsak, kdor bo prišel na njegov pogreb, v zahvalo prejel en goldinar. Koliko goldinarjev je bilo v ta namen izplačanih iz njegove zapuščine, pa ni znano.

Boris Oblak: /* Viri */

2007-12-28T08:29:06Z

Viri

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:29, 28. december 2007
Vrstica 162:		Vrstica 162:

	Zgled patra Vincenca je vzpodbudil še nekatere njegove sovaščane, da so prišli za njim v ZDA. To so bili: Franc Ločnikar, poznejši [[slw:opat\|opat]] benediktinskega samostana, Franc Rajgelj in dve njegovi sestri. Vsi omenjeni so vstopili v benediktinski red. Peter Vincenc – Andrej Šifrer je umrl 19. oktobra 1929 v opatiji Sv. Janeza Krsnika v [[wikipedia:Collegeville\|Collegevillu]] v ZDA v 84 letu starosti.		Zgled patra Vincenca je vzpodbudil še nekatere njegove sovaščane, da so prišli za njim v ZDA. To so bili: Franc Ločnikar, poznejši [[slw:opat\|opat]] benediktinskega samostana, Franc Rajgelj in dve njegovi sestri. Vsi omenjeni so vstopili v benediktinski red. Peter Vincenc – Andrej Šifrer je umrl 19. oktobra 1929 v opatiji Sv. Janeza Krsnika v [[wikipedia:Collegeville\|Collegevillu]] v ZDA v 84 letu starosti.
		+
		+	==Oražmov Miha===
		+	Oražmov Miha – Miha Stare je bil človek posebne vrste. Zato je prav, da se nekateri dogodki iz njegovega življenja zapišejo in rešijo pozabe. Rojen je bil 7. oktobra 1852 na Oražmovem gruntu, Srednje Bitnje 12. V družini je bilo pet otrok. Tretjerojeni je bil Miha. O njegovem odraščanju ne vemo veliko. Znano je, da je bil zelo veren človek, zato je postal član tretjega reda. To je poseben red, katerega so v 13. stoletju ustanovili frančiškani. Za ta red sta značilna pobožnost in uboštvo. Verjetno je prav zaradi tega vse življenje ostal samski. Nenavadno pa je to, da je vedno hodil v cerkev v Škofjo Loko. H kapucinom, nikoli pa v Šmartin, čeprav je bila to njegova farna cerkev, v kateri je bil tudi krščen. Prijateljeval je tudi z znanim triglavskim [[slw:župnik\|župnikom]] [[slw:Jakob Aljaž\|Jakobom Aljažem]].
		+
		+	Mihova teta je bila poročena na Bendetovi kmetiji, Srednje Bitnje 6. Ker ni imela otrok, je posestvo zapustila nečaku Mihu. Ta je kmetijo prevzel, skrb za kmetovanje pa je prepustil gostačem, ki so stanovali v njegovi hiši. Od živine je redil samo vola. Ko je bil v najlepših moških letih, se je namenil, da bo na svoji zemlji postavil [[slw:kapela\|kapelo]]. Toda vse skupaj se je zapletlo. Dovoljenja zanjo ni dobil niti od šmartinskega župnika Razborška niti od ljubljanske škofije. Zato se je po nasvetu župnika Aljaža kar peš odpravil na dolgo pot po [[slw:Italija\|Italiji]] in končno v [[slw:Vatikan\|Vatikanu]] dobil težko pričakovano dovoljenje.
		+
		+	Kmalu po prihodu domov ali pa že med potjo po Italiji je najel italijanske zidarje. Ti so mi potem leta 1909 kapelo zgradili. Ta stoji še sedaj in je edina kapela v naši krajevni skupnosti. Leta 2009 bo stara 100 let. Nahaja se ob glavni cesti sto metrov južneje od gasilskega doma Bitnje. Kapela je posvečena devici Mariji. Na oltarju stojita poleg Marijinega kipa še kipa sv. Antona in sv. Frančiška. Je pa v precej slabem stanju. Potrebno bi jo bilo obnoviti, toda za to ni prave volje niti denarja.
		+
		+	Miha je umrl med prvo svetovno vojno leta 1917 v 65. letu starosti. Svoje posestvo je zapustil nečakinji Mariji. Ta se je poročila z Janezom Omanom – Finkovim iz Žabnice.
		+
		+	Naj bo omenjena še ena zanimivost iz Mihove oporoke. V njej je zapisal, da bo vsak, kdor bo prišel na njegov pogreb, v zahvalo prejel en goldinar. Koliko goldinarjev je bilo v ta namen izplačanih iz njegove zapuščine, pa ni znano.

	== Viri ==		== Viri ==
Vrstica 187:		Vrstica 198:
	*Zbornik Stražišče pa Strašan, 2002		*Zbornik Stražišče pa Strašan, 2002
	*Ilustrirani Slovenec, 1930		*Ilustrirani Slovenec, 1930
		+	*Ustni viri: Janez Oman, Marija Rozman, Pavla Oman

	[[Kategorija:Članki]]		[[Kategorija:Članki]]
	[[Kategorija:Zgodovina Bitenj]]		[[Kategorija:Zgodovina Bitenj]]

Boris Oblak: /* Kozinov oča */

2007-12-28T08:15:41Z

Kozinov oča

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:15, 28. december 2007
Vrstica 152:		Vrstica 152:
	Med ljudmi je imel France velik ugled. Bil je poštenjak, umirjenega in dobrovoljnega značaja. Ko je bil star že 50 let, so ga na volitvah leta 1890 izvolili za [[slw:župan\|župana]] občine Stražišče. Občina je takrat obsegala vasi Stražišče, Srednje in Zgornje Bitnje ter Gorenjo Savo in Šmarjetno goro. Imela je okoli 360 hiš in 2300 prebivalcev. Stražiški župan je bil celih 30 let. Šele leta 1920, ko je imel že preko 80 let, je odložil župansko dolžnost. Županoval je tudi vso [[slw:Prva svetovna vojna\|prvo svetovno vojno]]. Takrat je moral skrbeti za preskrbo prebivalcev, za obvezne oddaje, popise kmetijskih pridelkov po kmetih in še za svojo kmetijo. Med ljudmi se je o njem ohranila naslednja pripoved:		Med ljudmi je imel France velik ugled. Bil je poštenjak, umirjenega in dobrovoljnega značaja. Ko je bil star že 50 let, so ga na volitvah leta 1890 izvolili za [[slw:župan\|župana]] občine Stražišče. Občina je takrat obsegala vasi Stražišče, Srednje in Zgornje Bitnje ter Gorenjo Savo in Šmarjetno goro. Imela je okoli 360 hiš in 2300 prebivalcev. Stražiški župan je bil celih 30 let. Šele leta 1920, ko je imel že preko 80 let, je odložil župansko dolžnost. Županoval je tudi vso [[slw:Prva svetovna vojna\|prvo svetovno vojno]]. Takrat je moral skrbeti za preskrbo prebivalcev, za obvezne oddaje, popise kmetijskih pridelkov po kmetih in še za svojo kmetijo. Med ljudmi se je o njem ohranila naslednja pripoved:

−	Takoj po koncu prve svetovne vojne so takratne oblasti izdale predpis glede avstrijskih kronskih bankovcev. Ti so lahko obdržali svojo vrednost, če so bili žigosani s kakim uradnim [[Pečat\|žigom]]. Župan Šifrer je imel navado, da je nosil občinski žig kar v zadnjem hlačnem žepu. Ko je prišel v kako gostilno, je gostom kar tam žigosal stare avstrijske bankovce in jim tako podaljšal veljavnost.	+	Takoj po koncu prve svetovne vojne so takratne oblasti izdale predpis glede avstrijskih kronskih bankovcev. Ti so lahko obdržali svojo vrednost, če so bili žigosani s kakim uradnim [[slw:Pečat\|žigom]]. Župan Šifrer je imel navado, da je nosil občinski žig kar v zadnjem hlačnem žepu. Ko je prišel v kako gostilno, je gostom kar tam žigosal stare avstrijske bankovce in jim tako podaljšal veljavnost.

	Bil pa je tudi prava gorenjska korenina. Ko je bil star že 90 let, se je kar peš odpravil v Ljubljano in nazaj. O tem njegovem podvigu je takrat pisal celo časopis Slovenec, ki je v ilustrirani prilogi objavil tudi njegovo sliko. Leto kasneje pa se je peš odpravil k Mariji Pomagaj na [[slw:Brezje, Radovljica\|Brezje]]. Umrl je 16. novembra 1931, star 92 let in tri mesece.		Bil pa je tudi prava gorenjska korenina. Ko je bil star že 90 let, se je kar peš odpravil v Ljubljano in nazaj. O tem njegovem podvigu je takrat pisal celo časopis Slovenec, ki je v ilustrirani prilogi objavil tudi njegovo sliko. Leto kasneje pa se je peš odpravil k Mariji Pomagaj na [[slw:Brezje, Radovljica\|Brezje]]. Umrl je 16. novembra 1931, star 92 let in tri mesece.

Boris Oblak: /* Viri */

2007-12-28T08:15:12Z

Viri

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:15, 28. december 2007
Vrstica 155:		Vrstica 155:

	Bil pa je tudi prava gorenjska korenina. Ko je bil star že 90 let, se je kar peš odpravil v Ljubljano in nazaj. O tem njegovem podvigu je takrat pisal celo časopis Slovenec, ki je v ilustrirani prilogi objavil tudi njegovo sliko. Leto kasneje pa se je peš odpravil k Mariji Pomagaj na [[slw:Brezje, Radovljica\|Brezje]]. Umrl je 16. novembra 1931, star 92 let in tri mesece.		Bil pa je tudi prava gorenjska korenina. Ko je bil star že 90 let, se je kar peš odpravil v Ljubljano in nazaj. O tem njegovem podvigu je takrat pisal celo časopis Slovenec, ki je v ilustrirani prilogi objavil tudi njegovo sliko. Leto kasneje pa se je peš odpravil k Mariji Pomagaj na [[slw:Brezje, Radovljica\|Brezje]]. Umrl je 16. novembra 1931, star 92 let in tri mesece.
		+
		+	==Andrej Šifrer==
		+	Andrej je bil mlajši brat Franca Šifrerja – [[Zgodovina Bitenj#Kozinov oča\|Kozinovega oča]]. Rojen je bil 30. novembra 1845 na Kozinovi kmetiji, Srednje Bitnje 30. Starša sta mu omogočila, da je kot eden redkih otrok v tistem času obiskoval [[slw:gimnazija\|gimnazijo]] in jo tudi uspešno dokončal. V sebi pa je imel tudi nekoliko pustolovske žilice. Zato je po končanem študiju navdušil skupino mladih fantov, da so se odločili za potovanje preko luže. Tako se je 1867 leta zbralo v [[slw:Ljubljana\|Ljubljani]] osem dogodivščin željnih mladeničev. Njihov cilj je bil ameriški divji zahod. Temu primerno so bili tudi oboroženi. Vsi so imeli [[slw:revolver\|revolverje]] in [[slw:puška\|puške]], nekateri pa celo dve. Vkrcali so se na prekooceansko [[slw:jadrnica\|jadrnico]] in odpluli dogodivščinam naproti. Poldrugi mesec so se zibali na [[slw:Atlantik\|Atlantiku]] in končno prispeli v obljubljeno deželo [[slw:ZDA\|Združene države Amerike]]. Povsod, kjer so se pojavili, so vzbujali splošno pozornost zaradi svoje oborožitve pa tudi oprave. Prav vsi so bili v gorenjskih narodnih nošah.
		+
		+	Andrej je nameraval nekaj časa preživeti v [[slw:Severna Amerika\|Severni Ameriki]], potem pa odpotovati še na jug v [[slw:Argentina\|Argentino]], [[slw:Brazilija\|Brazilijo]] in [[slw:Čile\|Čile]]. Najprej pa je obiskal rojaka in [[slw:misijonar\|misijonarja]], poznejšega [[slw:škof\|škofa[[, Jakoba Trobca. Ta je živel v benediktinskem samostanu v St. Paulu v [[slw:Minnesota\|Minnesoti]]. Imela sta dolge in poglobljene pogovore. Nazadnje je Trobec navdušil Andreja za delo v misijonih. Tako je postal [[slw:Menih\|redovnik]]. Dobil je ime [[slw:pater\|pater]] Vincenc. V [[slw:duhovnik\|duhovnika]] je bil posvečen 1872. leta. Potem je vse življenje deloval v Ameriki kot misijonar. Za njim sta prišli še dve njegovi sestri, Marija in Katarina. Tudi oni dve sta vstopili v benediktinski samostan in postali misijonarki.
		+
		+	Zgled patra Vincenca je vzpodbudil še nekatere njegove sovaščane, da so prišli za njim v ZDA. To so bili: Franc Ločnikar, poznejši [[slw:opat\|opat]] benediktinskega samostana, Franc Rajgelj in dve njegovi sestri. Vsi omenjeni so vstopili v benediktinski red. Peter Vincenc – Andrej Šifrer je umrl 19. oktobra 1929 v opatiji Sv. Janeza Krsnika v [[wikipedia:Collegeville\|Collegevillu]] v ZDA v 84 letu starosti.

	== Viri ==		== Viri ==

Boris Oblak: /* Viri */

2007-12-28T07:53:20Z

Viri

← Starejša redakcija		Redakcija: 07:53, 28. december 2007
Vrstica 178:		Vrstica 178:
	*[[slw:Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedija Slovenije]] 6 1992		*[[slw:Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedija Slovenije]] 6 1992
	*Mal: Zgodovina slovenskega naroda, 11.zv.		*Mal: Zgodovina slovenskega naroda, 11.zv.
		+	*Zbornik Stražišče pa Strašan, 2002
		+	*Ilustrirani Slovenec, 1930

	[[Kategorija:Članki]]		[[Kategorija:Članki]]
	[[Kategorija:Zgodovina Bitenj]]		[[Kategorija:Zgodovina Bitenj]]

← Starejša redakcija		Redakcija: 01:42, 2. januar 2008
Vrstica 209:		Vrstica 209:
	*[[slw:Vasko Simoniti\|Vasko Simoniti]], Turki so v deželi že, [[slw:1990\|1990]]		*[[slw:Vasko Simoniti\|Vasko Simoniti]], Turki so v deželi že, [[slw:1990\|1990]]
	*[[slw:Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedija Slovenije]] 9, [[slw:1995\|1995]]		*[[slw:Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedija Slovenije]] 9, [[slw:1995\|1995]]
−	*~~Žbontar~~, [[slw:Zgodovina mesta Kranja\|Zgodovina mesta Kranja]] 1939;	+	*Žontar, [[slw:Zgodovina mesta Kranja\|Zgodovina mesta Kranja]] 1939;
	*[[slw:Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedija Slovenije]] 6 1992		*[[slw:Enciklopedija Slovenije\|Enciklopedija Slovenije]] 6 1992
	*Mal: Zgodovina slovenskega naroda, 11.zv.		*Mal: Zgodovina slovenskega naroda, 11.zv.

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:15, 28. december 2007
Vrstica 152:		Vrstica 152:
	Med ljudmi je imel France velik ugled. Bil je poštenjak, umirjenega in dobrovoljnega značaja. Ko je bil star že 50 let, so ga na volitvah leta 1890 izvolili za [[slw:župan\|župana]] občine Stražišče. Občina je takrat obsegala vasi Stražišče, Srednje in Zgornje Bitnje ter Gorenjo Savo in Šmarjetno goro. Imela je okoli 360 hiš in 2300 prebivalcev. Stražiški župan je bil celih 30 let. Šele leta 1920, ko je imel že preko 80 let, je odložil župansko dolžnost. Županoval je tudi vso [[slw:Prva svetovna vojna\|prvo svetovno vojno]]. Takrat je moral skrbeti za preskrbo prebivalcev, za obvezne oddaje, popise kmetijskih pridelkov po kmetih in še za svojo kmetijo. Med ljudmi se je o njem ohranila naslednja pripoved:		Med ljudmi je imel France velik ugled. Bil je poštenjak, umirjenega in dobrovoljnega značaja. Ko je bil star že 50 let, so ga na volitvah leta 1890 izvolili za [[slw:župan\|župana]] občine Stražišče. Občina je takrat obsegala vasi Stražišče, Srednje in Zgornje Bitnje ter Gorenjo Savo in Šmarjetno goro. Imela je okoli 360 hiš in 2300 prebivalcev. Stražiški župan je bil celih 30 let. Šele leta 1920, ko je imel že preko 80 let, je odložil župansko dolžnost. Županoval je tudi vso [[slw:Prva svetovna vojna\|prvo svetovno vojno]]. Takrat je moral skrbeti za preskrbo prebivalcev, za obvezne oddaje, popise kmetijskih pridelkov po kmetih in še za svojo kmetijo. Med ljudmi se je o njem ohranila naslednja pripoved:

−	Takoj po koncu prve svetovne vojne so takratne oblasti izdale predpis glede avstrijskih kronskih bankovcev. Ti so lahko obdržali svojo vrednost, če so bili žigosani s kakim uradnim [[Pečat\|žigom]]. Župan Šifrer je imel navado, da je nosil občinski žig kar v zadnjem hlačnem žepu. Ko je prišel v kako gostilno, je gostom kar tam žigosal stare avstrijske bankovce in jim tako podaljšal veljavnost.	+	Takoj po koncu prve svetovne vojne so takratne oblasti izdale predpis glede avstrijskih kronskih bankovcev. Ti so lahko obdržali svojo vrednost, če so bili žigosani s kakim uradnim [[slw:Pečat\|žigom]]. Župan Šifrer je imel navado, da je nosil občinski žig kar v zadnjem hlačnem žepu. Ko je prišel v kako gostilno, je gostom kar tam žigosal stare avstrijske bankovce in jim tako podaljšal veljavnost.

	Bil pa je tudi prava gorenjska korenina. Ko je bil star že 90 let, se je kar peš odpravil v Ljubljano in nazaj. O tem njegovem podvigu je takrat pisal celo časopis Slovenec, ki je v ilustrirani prilogi objavil tudi njegovo sliko. Leto kasneje pa se je peš odpravil k Mariji Pomagaj na [[slw:Brezje, Radovljica\|Brezje]]. Umrl je 16. novembra 1931, star 92 let in tri mesece.		Bil pa je tudi prava gorenjska korenina. Ko je bil star že 90 let, se je kar peš odpravil v Ljubljano in nazaj. O tem njegovem podvigu je takrat pisal celo časopis Slovenec, ki je v ilustrirani prilogi objavil tudi njegovo sliko. Leto kasneje pa se je peš odpravil k Mariji Pomagaj na [[slw:Brezje, Radovljica\|Brezje]]. Umrl je 16. novembra 1931, star 92 let in tri mesece.