Račji par je ostal brez mladičev - Zgodovina strani

Boris Oblak: je prestavil(-a) Novice:Račji par je ostal brez mladičev na Račji par je ostal brez mladičev

2013-11-07T02:35:28Z

je prestavil(-a) Novice:Račji par je ostal brez mladičev na Račji par je ostal brez mladičev

← Starejša redakcija

Redakcija: 02:35, 7. november 2013

Janez s ob 14:15, 25. avgust 2013

2013-08-25T14:15:57Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:15, 25. avgust 2013
Vrstica 21:		Vrstica 21:
	\| [[Slika:DSC03839_1.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC02970.JPG\|640px\|center]]		\| [[Slika:DSC03839_1.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC02970.JPG\|640px\|center]]
	\|-		\|-
−	\| [[Slika:DSC02007_1.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC02972.JPG\|~~640px~~\|center]]	+	\| [[Slika:DSC02007_1.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC02972.JPG\|320px\|center]]
	\|-		\|-
	\| [[Slika:DSC06700.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC6740.JPG\|640px\|center]]		\| [[Slika:DSC06700.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC6740.JPG\|640px\|center]]

Janez s ob 14:15, 25. avgust 2013

2013-08-25T14:15:13Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:15, 25. avgust 2013
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	{\| class="wikitable"		{\| class="wikitable"
	\|-		\|-
−	\| [[Slika:~~DSC02970~~.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:~~DSC03839_1~~.JPG\|640px\|center]]	+	\| [[Slika:DSC03437.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC07816_1.JPG\|640px\|center]]
	\|-		\|-
−	\| [[Slika:~~DSC6740~~.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:~~DSC07816_1~~.JPG\|640px\|center]]	+	\| [[Slika:DSC03839_1.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC02970.JPG\|640px\|center]]
	\|-		\|-
−	\| [[Slika:~~DSC6749~~.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:~~DSC03437~~.JPG\|640px\|center]]	+	\| [[Slika:DSC02007_1.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC02972.JPG\|640px\|center]]
	\|-		\|-
−	\| [[Slika:DSC06700.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:~~DSC02007_1~~.JPG\|640px\|center]]	+	\| [[Slika:DSC06700.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC6740.JPG\|640px\|center]]
	\|}		\|}
−	[[Slika:~~DSC02972~~.JPG\|~~480px~~]]	+	[[Slika:DSC6749.JPG\|640px]]

	[[Kategorija:Novice]]		[[Kategorija:Novice]]

Janez s ob 13:23, 23. avgust 2013

2013-08-23T13:23:11Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:23, 23. avgust 2013
Vrstica 20:		Vrstica 20:
	\|-		\|-
	\| [[Slika:DSC6740.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC07816_1.JPG\|640px\|center]]		\| [[Slika:DSC6740.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC07816_1.JPG\|640px\|center]]
		+	\|-
		+	\| [[Slika:DSC6749.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC03437.JPG\|640px\|center]]
		+	\|-
		+	\| [[Slika:DSC06700.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC02007_1.JPG\|640px\|center]]
	\|}		\|}
		+	[[Slika:DSC02972.JPG\|480px]]
		+
	[[Kategorija:Novice]]		[[Kategorija:Novice]]

Janez s ob 18:46, 22. avgust 2013

2013-08-22T18:46:10Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:46, 22. avgust 2013
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	<Br>Imam pa občutek, da potok tudi ne bo imel več rib. Do nedavnega izliva svetleče tekočine, proti kateri so kranjski poklicni gasilci položili pivnike in prepreko, sva v njej tudi v potoku pod našim vrtom, videla ribje mladice različnih velikosti, ki so spretno premagovale vodni prag in iskale hrano. Pri tem so jim na bregu delale družbo ptice pastirice, nad njimi pa so švigali kačji pastirji. V pololjnati, gosti tekočini, ki sedaj premaguje dno struge, ni več opaziti ribjega naraščaja. Menda bi zanj morala, po informaciji mag. Jošta Sodnika iz VGP Kranj, skrbeti RD Sora iz Škofje Loke. Pa skrbi? Prvikrat in zadnjikrat smo jih videli, ko so z električnim agregatom iz nekdanje struge Žabnice izlavljali ribe. Po njihovi informaciji, klene.		<Br>Imam pa občutek, da potok tudi ne bo imel več rib. Do nedavnega izliva svetleče tekočine, proti kateri so kranjski poklicni gasilci položili pivnike in prepreko, sva v njej tudi v potoku pod našim vrtom, videla ribje mladice različnih velikosti, ki so spretno premagovale vodni prag in iskale hrano. Pri tem so jim na bregu delale družbo ptice pastirice, nad njimi pa so švigali kačji pastirji. V pololjnati, gosti tekočini, ki sedaj premaguje dno struge, ni več opaziti ribjega naraščaja. Menda bi zanj morala, po informaciji mag. Jošta Sodnika iz VGP Kranj, skrbeti RD Sora iz Škofje Loke. Pa skrbi? Prvikrat in zadnjikrat smo jih videli, ko so z električnim agregatom iz nekdanje struge Žabnice izlavljali ribe. Po njihovi informaciji, klene.

		+	Foto: Stanislav Jesenovec
		+	{\| class="wikitable"
		+	\|-
		+	\| [[Slika:DSC02970.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC03839_1.JPG\|640px\|center]]
		+	\|-
		+	\| [[Slika:DSC6740.JPG\|640px\|center]] \|\| [[Slika:DSC07816_1.JPG\|640px\|center]]
		+	\|}
	[[Kategorija:Novice]]		[[Kategorija:Novice]]

Janez s ob 18:41, 22. avgust 2013

2013-08-22T18:41:35Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:41, 22. avgust 2013
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	<Br>Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:		<Br>Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:
	<Br>		<Br>
−	<Br>''Živijo!	+	<Br>''Živijo!''
−	<Br>Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime. Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si''	+	<Br>''Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime. Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si''
	<Br>		<Br>
	<Br>Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.		<Br>Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.

Janez s ob 18:41, 22. avgust 2013

2013-08-22T18:41:13Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:41, 22. avgust 2013
Vrstica 3:		Vrstica 3:

	<Br>Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:		<Br>Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:
−	<Br>Živijo!	+	<Br>
−	<Br>Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime. Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si	+	<Br>''Živijo!
		+	<Br>Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime. Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si''
	<Br>		<Br>
	<Br>Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.		<Br>Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.

Janez s ob 18:40, 22. avgust 2013

2013-08-22T18:40:37Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:40, 22. avgust 2013
Vrstica 1:		Vrstica 1:
−	Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj	+	Stanislav Jesenovec
−	~~@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:~~	+	<Br>'''Račji par je ostal brez mladičev'''
−	~~Živijo!~~	+
−	~~Na določenih vodah~~ je ~~res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime.~~	+
−	Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si	+

−	Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.	+	<Br>Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:
−	Naj se vrnem k racam mlakaricam. V fototeki imam shranjene tiste, ki so 13. junija 2010. leta prikorakale iz prvotne struge Žabnice po naravnem bregu na naš vrt in smo jim potem pomagali, da so odkorakale z njega na cesto in navzdol po vasi. Osmega avgusta sem zabeležil pet odraslih rac, ki so se sončile na betonskem robu zidu na desnem bregu potoka. Nekaj časa smo se opazovali in potem so se spustile v vodni tolmun in odplule navzgor. Lani je ponovno, po naravni vodni poti, priplavala in prikoraka ponosna samica z devetimi mladički do brega, se vzpela na naš vrt in potem ponosno preko dvorišča po cesti odkorakala do mostu pri Dagarinu. Skočila je v kalno vodo, ki je bila taka zaradi dela brezčutnih vodarjev in za njo je bolj ali manj pogumno poskakalo vseh devet mladičev. Čez nekaj trenutkov so vsi zaplavali dolvodno, kot pravi konvoj. Maja in junija letos sva med potjo ob Žabnici med Žepkovim in Šilarjevim mostom z ženo Miro redno opazovala, kako kaj kaže letos z račjim rodom v sanirani, s kamnitimi, do štiri metre visokimi zložbami obloženi strugi. Brez možnosti, da kdo po stopnicah ali podobnem objektu neovirano vstopi ali izstopi iz nje. Od Šilarjevega do Žepkovega mostu je struga močno zaraščena, s preje na tem delu potoka nikdar videnima, rogozom in zlato rozgo.	+	<Br>Živijo!
−	Večkrat sva videla racmane in race, ki jih je po Bergincu, lahko razlikovati v času parjenja, a naraščaja v običajnem, junijskem roku nisva opazila. Šele 21. julija sva v večernem času zagledala raco s sedmimi mladički v širšem tolmunu pod Šilarjevim mostom. Tudi čez dva dni zjutraj so bile tam. Ubogljivo so sledile materi in odkrivale skrivnosti preživetja, v po človeku ustvarjenem, vodnem okolju. Dva, tri večere pred žalostno ugotovitvijo, da jih ni več, sem zadovoljen ugotovil, da so se že krepko potegnile. Žal, s seboj takrat nisem imel fotoaparata. Zaradi sorazmerno pozne ure.	+	<Br>Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime. Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si
−	Naj zapišem, da mi je hudo za njimi in, da ne pristajam na pojasnilo, da je v naravi pač tako, da si tudi civilizirane, lastniške mačke po raznoraznih uvoženih briketih rade popestrijo jedilnik z domačimi ptičjimi ali račjimi mladiči. Je to sedaj res povsem naravno?	+	<Br>
−	Ocenjujem torej, da letos ne bomo več mogli opazovati račjega naraščaja, saj samica, po Bergincu, v gnezdo samo enkrat na leto znese sedem ali celo trinajst zelenkastih jajc.	+	<Br>Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.
−	Imam pa občutek, da potok tudi ne bo imel več rib. Do nedavnega izliva svetleče tekočine, proti kateri so kranjski poklicni gasilci položili pivnike in prepreko, sva v njej tudi v potoku pod našim vrtom, videla ribje mladice različnih velikosti, ki so spretno premagovale vodni prag in iskale hrano. Pri tem so jim na bregu delale družbo ptice pastirice, nad njimi pa so švigali kačji pastirji. V pololjnati, gosti tekočini, ki sedaj premaguje dno struge, ni več opaziti ribjega naraščaja. Menda bi zanj morala, po informaciji mag. Jošta Sodnika iz VGP Kranj, skrbeti RD Sora iz Škofje Loke. Pa skrbi? Prvikrat in zadnjikrat smo jih videli, ko so z električnim agregatom iz nekdanje struge Žabnice izlavljali ribe. Po njihovi informaciji, klene.	+	<Br>Naj se vrnem k racam mlakaricam. V fototeki imam shranjene tiste, ki so 13. junija 2010. leta prikorakale iz prvotne struge Žabnice po naravnem bregu na naš vrt in smo jim potem pomagali, da so odkorakale z njega na cesto in navzdol po vasi. Osmega avgusta sem zabeležil pet odraslih rac, ki so se sončile na betonskem robu zidu na desnem bregu potoka. Nekaj časa smo se opazovali in potem so se spustile v vodni tolmun in odplule navzgor. Lani je ponovno, po naravni vodni poti, priplavala in prikoraka ponosna samica z devetimi mladički do brega, se vzpela na naš vrt in potem ponosno preko dvorišča po cesti odkorakala do mostu pri Dagarinu. Skočila je v kalno vodo, ki je bila taka zaradi dela brezčutnih vodarjev in za njo je bolj ali manj pogumno poskakalo vseh devet mladičev. Čez nekaj trenutkov so vsi zaplavali dolvodno, kot pravi konvoj. Maja in junija letos sva med potjo ob Žabnici med Žepkovim in Šilarjevim mostom z ženo Miro redno opazovala, kako kaj kaže letos z račjim rodom v sanirani, s kamnitimi, do štiri metre visokimi zložbami obloženi strugi. Brez možnosti, da kdo po stopnicah ali podobnem objektu neovirano vstopi ali izstopi iz nje. Od Šilarjevega do Žepkovega mostu je struga močno zaraščena, s preje na tem delu potoka nikdar videnima, rogozom in zlato rozgo.
		+	<Br>Večkrat sva videla racmane in race, ki jih je po Bergincu, lahko razlikovati v času parjenja, a naraščaja v običajnem, junijskem roku nisva opazila. Šele 21. julija sva v večernem času zagledala raco s sedmimi mladički v širšem tolmunu pod Šilarjevim mostom. Tudi čez dva dni zjutraj so bile tam. Ubogljivo so sledile materi in odkrivale skrivnosti preživetja, v po človeku ustvarjenem, vodnem okolju. Dva, tri večere pred žalostno ugotovitvijo, da jih ni več, sem zadovoljen ugotovil, da so se že krepko potegnile. Žal, s seboj takrat nisem imel fotoaparata. Zaradi sorazmerno pozne ure.
		+	<Br>Naj zapišem, da mi je hudo za njimi in, da ne pristajam na pojasnilo, da je v naravi pač tako, da si tudi civilizirane, lastniške mačke po raznoraznih uvoženih briketih rade popestrijo jedilnik z domačimi ptičjimi ali račjimi mladiči. Je to sedaj res povsem naravno?
		+	<Br>Ocenjujem torej, da letos ne bomo več mogli opazovati račjega naraščaja, saj samica, po Bergincu, v gnezdo samo enkrat na leto znese sedem ali celo trinajst zelenkastih jajc.
		+	<Br>Imam pa občutek, da potok tudi ne bo imel več rib. Do nedavnega izliva svetleče tekočine, proti kateri so kranjski poklicni gasilci položili pivnike in prepreko, sva v njej tudi v potoku pod našim vrtom, videla ribje mladice različnih velikosti, ki so spretno premagovale vodni prag in iskale hrano. Pri tem so jim na bregu delale družbo ptice pastirice, nad njimi pa so švigali kačji pastirji. V pololjnati, gosti tekočini, ki sedaj premaguje dno struge, ni več opaziti ribjega naraščaja. Menda bi zanj morala, po informaciji mag. Jošta Sodnika iz VGP Kranj, skrbeti RD Sora iz Škofje Loke. Pa skrbi? Prvikrat in zadnjikrat smo jih videli, ko so z električnim agregatom iz nekdanje struge Žabnice izlavljali ribe. Po njihovi informaciji, klene.

	[[Kategorija:Novice]]		[[Kategorija:Novice]]

Janez s: Nova stran z vsebino: Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in...

2013-08-22T18:38:18Z

Nova stran z vsebino: Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in...

Nova stran

Gobar in ptičar s Koroške Bele Boris Berginc je 23. julija letos v prilogi Slovenskih novic Raj doma pod naslovom »Iz jajca takoj čof v vodo« predstavil najbolj pogosto in najbolj razširjeno raco v Evropi, raco mlakarico. Prispevek zaključuje s stavkom, da so se na Bledu velikokrat zabavali s tem, da so racam in labodom metali koščke kruha, ki so ga v ta namen prinesli s sabo. »Tega je bojda zdaj konec. Modre glave so dejale, da se to ne sme in pika! Če vas pri takšni zabavi zaloti redar, bo globa. Ja, občine in država potrebujejo denar.« Iz DOPPS pa je varstveni ornitolog Jernej Figelj (jernej.figelj
@dopps.si) na moje vprašanje o hranjenu rac odgovoril:
Živijo!
Na določenih vodah je res prepovedano hranjenje mlakaric, labodov ipd. – je pa to, bolj ko ne, stvar občinskih odlokov, tako da imajo vode v različnih občinah lahko različne režime.
Je pa tako – ptice ne smemo hraniti s kuhano, začinjeno ipd. hrano. Čeprav rade jedo kruh, jim le ta v bistvu ne koristi, bolje je hraniti s kakšno drugo hrano, z zrnjem pšenice, koruze, ječmena, ovsa. Labodi imajo radi solato…vsekakor je bolje, če je hrana presna, saj jo takšno najdejo tudi v naravi. Zavedati se moramo tudi tega, da s hranjenjem pticam ne pomagamo kaj dosti-tudi škodimo ne, če delamo na pravi način-, je pa to dober način za vzpostavitev pozitivnega odnosa med naravo in otroci, med pticami in otroci, saj si jih lahko ogledajo od zelo blizu…. Več si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.ptice.si

Ko sem pred nekaj večeri vprašal zgovornega Bitenjčana pri Šilarjevem mostu, ali ni več letošnjih račjih mladičev, mi je odgovoril: »Mačke so jih pojedle.« Sedem jih je imela ta raca, drugi pa jih je, po njegovih trditvah, odnesel iz gnezda narasel potok. Na skalah, obloženih s kosi kruha, je tisti večer le žalostno stala mama. Ko sem ju opazoval večer prej z mosta z zadnjo od račk, sem se spraševal, zakaj se mati ves čas čisti po vsem telesu, račka pa se s kljunom neprekinjeno čohlja po vratu? Iz ene od lukenj med skalami na levem bregu je bilo slišati nenavadno cviljenje. Mladih račk v boju za obstanek ali mladih podgan? Tri odrasle sva z ženo opazila med tekanjem po kamnitem jezu in skalnatem bregu.
Naj se vrnem k racam mlakaricam. V fototeki imam shranjene tiste, ki so 13. junija 2010. leta prikorakale iz prvotne struge Žabnice po naravnem bregu na naš vrt in smo jim potem pomagali, da so odkorakale z njega na cesto in navzdol po vasi. Osmega avgusta sem zabeležil pet odraslih rac, ki so se sončile na betonskem robu zidu na desnem bregu potoka. Nekaj časa smo se opazovali in potem so se spustile v vodni tolmun in odplule navzgor. Lani je ponovno, po naravni vodni poti, priplavala in prikoraka ponosna samica z devetimi mladički do brega, se vzpela na naš vrt in potem ponosno preko dvorišča po cesti odkorakala do mostu pri Dagarinu. Skočila je v kalno vodo, ki je bila taka zaradi dela brezčutnih vodarjev in za njo je bolj ali manj pogumno poskakalo vseh devet mladičev. Čez nekaj trenutkov so vsi zaplavali dolvodno, kot pravi konvoj. Maja in junija letos sva med potjo ob Žabnici med Žepkovim in Šilarjevim mostom z ženo Miro redno opazovala, kako kaj kaže letos z račjim rodom v sanirani, s kamnitimi, do štiri metre visokimi zložbami obloženi strugi. Brez možnosti, da kdo po stopnicah ali podobnem objektu neovirano vstopi ali izstopi iz nje. Od Šilarjevega do Žepkovega mostu je struga močno zaraščena, s preje na tem delu potoka nikdar videnima, rogozom in zlato rozgo.
Večkrat sva videla racmane in race, ki jih je po Bergincu, lahko razlikovati v času parjenja, a naraščaja v običajnem, junijskem roku nisva opazila. Šele 21. julija sva v večernem času zagledala raco s sedmimi mladički v širšem tolmunu pod Šilarjevim mostom. Tudi čez dva dni zjutraj so bile tam. Ubogljivo so sledile materi in odkrivale skrivnosti preživetja, v po človeku ustvarjenem, vodnem okolju. Dva, tri večere pred žalostno ugotovitvijo, da jih ni več, sem zadovoljen ugotovil, da so se že krepko potegnile. Žal, s seboj takrat nisem imel fotoaparata. Zaradi sorazmerno pozne ure.
Naj zapišem, da mi je hudo za njimi in, da ne pristajam na pojasnilo, da je v naravi pač tako, da si tudi civilizirane, lastniške mačke po raznoraznih uvoženih briketih rade popestrijo jedilnik z domačimi ptičjimi ali račjimi mladiči. Je to sedaj res povsem naravno?
Ocenjujem torej, da letos ne bomo več mogli opazovati račjega naraščaja, saj samica, po Bergincu, v gnezdo samo enkrat na leto znese sedem ali celo trinajst zelenkastih jajc.
Imam pa občutek, da potok tudi ne bo imel več rib. Do nedavnega izliva svetleče tekočine, proti kateri so kranjski poklicni gasilci položili pivnike in prepreko, sva v njej tudi v potoku pod našim vrtom, videla ribje mladice različnih velikosti, ki so spretno premagovale vodni prag in iskale hrano. Pri tem so jim na bregu delale družbo ptice pastirice, nad njimi pa so švigali kačji pastirji. V pololjnati, gosti tekočini, ki sedaj premaguje dno struge, ni več opaziti ribjega naraščaja. Menda bi zanj morala, po informaciji mag. Jošta Sodnika iz VGP Kranj, skrbeti RD Sora iz Škofje Loke. Pa skrbi? Prvikrat in zadnjikrat smo jih videli, ko so z električnim agregatom iz nekdanje struge Žabnice izlavljali ribe. Po njihovi informaciji, klene.

[[Kategorija:Novice]]