Projekt:Podskupina za podjetništvo - Zgodovina strani

Boris Oblak: /* Viri */

2008-03-27T06:50:02Z

Viri

← Starejša redakcija		Redakcija: 06:50, 27. marec 2008
Vrstica 119:		Vrstica 119:

	[[Kategorija:MOK]]		[[Kategorija:MOK]]
		+	[[Kategorija:Strategija 2008-2023]]
	{{KS footer}}		{{KS footer}}

Boris Oblak: /* Povzetek - predlog za MOK */

2008-03-27T06:49:16Z

Povzetek - predlog za MOK

← Starejša redakcija		Redakcija: 06:49, 27. marec 2008
Vrstica 108:		Vrstica 108:

	==Povzetek - predlog za MOK==		==Povzetek - predlog za MOK==
−	[[Povzetek - predlog za MOK]]	+	* [[Povzetek - predlog za MOK]]
		+	* [[Media:Postavitev regijskega portala strategija MOK.doc\|Predlog Bojana Vovka]]

	==Viri==		==Viri==

Boris Oblak: /* Viri */

2008-03-04T05:30:51Z

Viri

← Starejša redakcija		Redakcija: 05:30, 4. marec 2008
Vrstica 106:		Vrstica 106:
	\| - MOK \|\| \|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx		\| - MOK \|\| \|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx\|\|xxxx
	\|}		\|}
		+
		+	==Povzetek - predlog za MOK==
		+	[[Povzetek - predlog za MOK]]

	==Viri==		==Viri==

Boris Oblak: /* Uvedba odprte kode v MOK */

2008-03-04T04:48:43Z

Uvedba odprte kode v MOK

Boris Oblak: /* Baza znanja, komuniciranje in izmenjava informacij */

2008-03-04T04:46:36Z

Baza znanja, komuniciranje in izmenjava informacij

← Starejša redakcija		Redakcija: 04:46, 4. marec 2008
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	Pogled na spletno stran MOK glede teh vprašanj ni preveč navdušujoč. Spletna stran omogoča samo read-only dostop do vsebin in je namenjena informiranju krajanov. Informiranje pa je po definiciji - citiram:		Pogled na spletno stran MOK glede teh vprašanj ni preveč navdušujoč. Spletna stran omogoča samo read-only dostop do vsebin in je namenjena informiranju krajanov. Informiranje pa je po definiciji - citiram:
	<div style="color:blue">		<div style="color:blue">
−	Informiranje ali obveščanje je oddajanje, razširjanje informacij, enosmerno sporočanje brez povratne zanke. V teoriji in praksi odnosov z javnostmi predstavlja informiranje ali obveščanje enega od štirih razvojnih komunikacijskih modelov, ki izhaja iz prepričanja, da če imajo ljudje informacije, razumejo razloge dejanj in jih tudi sami podpirajo. Pri tem modelu pa gre pravzaprav za ~~'''~~'''razširjanje ugodnih, pozitivnih informacij o organizaciji ali posamezniku in za prikrivanje neugodnih, negativnih, neprijetnih~~'''~~'''. Odnosi z javnostmi so tradicionalno namreč poskušali vplivati na javnosti v prid organizacij in svojih klientov tako, da so razvijali enosmerno prepričevalno komunikacijo od organizacije k njenim javnostim. Namen obveščanja je spremeniti vedenje javnosti, ne pa tudi vedenja tistega, ki obvešča, zato se je za ta razvojni model odnosov z javnostmi v komunikologiji uveljavil izraz asimetrično ali enosmerno komuniciranje.	+	Informiranje ali obveščanje je oddajanje, razširjanje informacij, enosmerno sporočanje brez povratne zanke. V teoriji in praksi odnosov z javnostmi predstavlja informiranje ali obveščanje enega od štirih razvojnih komunikacijskih modelov, ki izhaja iz prepričanja, da če imajo ljudje informacije, razumejo razloge dejanj in jih tudi sami podpirajo. Pri tem modelu pa gre pravzaprav za '''razširjanje ugodnih, pozitivnih informacij o organizaciji ali posamezniku in za prikrivanje neugodnih, negativnih, neprijetnih'''. Odnosi z javnostmi so tradicionalno namreč poskušali vplivati na javnosti v prid organizacij in svojih klientov tako, da so razvijali enosmerno prepričevalno komunikacijo od organizacije k njenim javnostim. Namen obveščanja je spremeniti vedenje javnosti, ne pa tudi vedenja tistega, ki obvešča, zato se je za ta razvojni model odnosov z javnostmi v komunikologiji uveljavil izraz asimetrično ali enosmerno komuniciranje.

	Tipična uporaba informiranja namesto komuniciranja je v vladnih in drugih državnih ustanovah.		Tipična uporaba informiranja namesto komuniciranja je v vladnih in drugih državnih ustanovah.
	</div>		</div>

−	Zato je nujno potrebno uvesti ~~'''~~'''komuniciranje~~'''~~''', to je obojestransko izmenjavo informacij. Občani moramo imeti možnost zastavljati vprašanja in pričakovati odgovore nanje. Smiselno je graditi bazo vprašanj in odgovorov nanje in s tem omogočiti občanom, da že med rešenimi zadevami najdejo odgovor nanje.	+	Zato je nujno potrebno uvesti '''komuniciranje''', to je obojestransko izmenjavo informacij. Občani moramo imeti možnost zastavljati vprašanja in pričakovati odgovore nanje. Smiselno je graditi bazo vprašanj in odgovorov nanje in s tem omogočiti občanom, da že med rešenimi zadevami najdejo odgovor nanje.

	Če pogledamo po internetu, lahko najdemo kot vir znanja in informacij razne enciklopedije. Najbolj poznana komercialna enciklopedija je Britannica. Vedno bolj pa se ji postavlja ob rob prosta enciklopedija Wikipedia, ki pa jo že v marsičem prekaša. Britannica ima recimo 120.000 člankov, [http://sl.wikipedia.org Wikipedia] pa preko 1.000.000. Danes Wikipedijo že priznajo kot vir sklicevanja pri objavi raznih člankov.		Če pogledamo po internetu, lahko najdemo kot vir znanja in informacij razne enciklopedije. Najbolj poznana komercialna enciklopedija je Britannica. Vedno bolj pa se ji postavlja ob rob prosta enciklopedija Wikipedia, ki pa jo že v marsičem prekaša. Britannica ima recimo 120.000 člankov, [http://sl.wikipedia.org Wikipedia] pa preko 1.000.000. Danes Wikipedijo že priznajo kot vir sklicevanja pri objavi raznih člankov.

−	Wikipedia temelji na tehnologiji ~~'''~~'''Wiki~~'''~~''', ki je:	+	Wikipedia temelji na tehnologiji '''Wiki''', ki je:
	* je zbirka podatkov, do katere lahko dostopajo vsi		* je zbirka podatkov, do katere lahko dostopajo vsi
	* urejanje podatkov je tako enostavno, da zbirko lahko ureja vsakdo		* urejanje podatkov je tako enostavno, da zbirko lahko ureja vsakdo

Boris Oblak ob 08:43, 23. februar 2008

2008-02-23T08:43:15Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:43, 23. februar 2008
Vrstica 32:		Vrstica 32:
	** kako ga napisati		** kako ga napisati
	** tudi za odrasle		** tudi za odrasle
−	** na teh straneh bi lahko objavljali svoj CV, s tem bi se gradila baza, po kateri bi lahko podjetniki iskali bodoče sodelavce	+	* na teh straneh bi lahko objavljali svoj CV, s tem bi se gradila baza, po kateri bi lahko podjetniki iskali bodoče sodelavce
		+	* (vstavi še svoje ideje ...)
		+	* tukaj bi tudi vse KS lahko gradile svoje spletne strani, tako bi občani na enem mestu našli vse potrebne informacije

−	Predlagam, naj MOK predlaga uporabo Wiki tehnologije že v osnovnih šolah, ~~uveda~~ pa v srednjih šolah.	+	Za izvedbo bi morala MOK zagotoviti:
		+	* infrastrukturo
		+	** postavitev strežnika, na katerem bi se hranila baza znanja
		+	** postavitev wiki baze
		+	* za svoje zaposlene organizirati izobraževanje
		+	* definirati postopke, kako naj uslužbenci MOK komunicirajo preko novega wiki portala
		+	(vse to je zelo enostavno in poceni)
		+
		+	Predlagam, naj MOK predlaga uporabo Wiki tehnologije že v osnovnih šolah, uvede pa v srednjih šolah.

	==Brezžični internet v MOK==		==Brezžični internet v MOK==
−	To, da posameznik prispeva malo in potem lahko uporablja vse, kar so prispevali ostali, lahko uporabimo še v enem primeru. In tudi ta primer je podlaga za znanje in tehnologijo. To so ''''''brezžične internetne dostopne točke'''''' po celotni občini. Posamezniki bi postavili pri sebi doma brezžično dostopno točko, do katere bi dovolili dostop tudi drugim, ki so prav tako postavili doma enake točke. Ker ne želim odkrivati tople vode naj povem, da v svetu že obstaja komuna, ki se ukvarja prav s tem. Imenuje se FON (http://www.fon.com). Kupiš dostopno točko, ki ima dva oddajnika. Eden je zasebni, kjer imaš vse zaščite, da si varen. Javni pa je odprt~~. Za vse, ki imajo kupljene te dostopne točke, je dostop zastonj, ostali pa plačajo~~. Cena dostopne točke je pb. 25€. Omrežje FON nastaja po celem svetu.	+	To, da posameznik prispeva malo in potem lahko uporablja vse, kar so prispevali ostali, lahko uporabimo še v enem primeru. In tudi ta primer je podlaga za znanje in tehnologijo. To so ''''''brezžične internetne dostopne točke'''''' po celotni občini. Posamezniki bi postavili pri sebi doma brezžično dostopno točko, do katere bi dovolili dostop tudi drugim, ki so prav tako postavili doma enake točke. Ker ne želim odkrivati tople vode naj povem, da v svetu že obstaja komuna, ki se ukvarja prav s tem. Imenuje se FON (http://www.fon.com). Kupiš dostopno točko, ki ima dva oddajnika. Eden je zasebni, kjer imaš vse zaščite, da si varen. Javni pa je odprt. Cena dostopne točke je pb. 25€. Omrežje FON nastaja po celem svetu.

	Za izvedbo omrežja FON v MOK se potrebuje samo:		Za izvedbo omrežja FON v MOK se potrebuje samo:
	* obvestiti ljudi, da to sploh obstaja (propaganda)		* obvestiti ljudi, da to sploh obstaja (propaganda)
−	* mogoče ~~subvencionirati~~ prvih 1.000 FON dostopnih točk (če se vsakemu subvencionira 10€, potem je to samo 10.000 €)	+	* da bi pospešila razvoj FON omrežja, bi MOK mogoče subvencionirala prvih 1.000 FON dostopnih točk (če se vsakemu subvencionira 10€, potem je to samo 10.000 €)
	* dogovoriti se z enim podjetjem (lokalnim :-)), ki		* dogovoriti se z enim podjetjem (lokalnim :-)), ki
	** lahko v dovolj velikih količinah in dovolj hitro dobavlja robo		** lahko v dovolj velikih količinah in dovolj hitro dobavlja robo
Vrstica 53:		Vrstica 63:
	V šolah se lahko uporabi veliko odprte kode. To so ugotovili tudi v inštituru OKO (http://www.institut-oko.si). Na njihovi spletni strani si lahko ogledamo tudi rezultate raznih raziskav in anket. V inštitutu OKO učitelji in drugi uporabniki po vsej Sloveniji dobijo svoj ''''''strokovno informacijski center'''''', ki jim bo poleg svetovanja, priporočil in usmeritev, nudil vso potrebno strokovno, izobraževalno, organizacijsko in administrativno pomoč ter vsakdanjo operativno pomoč pri reševanju njihovih problemov. ''''''EU svojim članicam med drugim tudi priporoča strategijo spodbujati sodelovanje študentov v odprtokodni skupnosti'''''' (gradivo je bilo pripravljeno novembra 2006).		V šolah se lahko uporabi veliko odprte kode. To so ugotovili tudi v inštituru OKO (http://www.institut-oko.si). Na njihovi spletni strani si lahko ogledamo tudi rezultate raznih raziskav in anket. V inštitutu OKO učitelji in drugi uporabniki po vsej Sloveniji dobijo svoj ''''''strokovno informacijski center'''''', ki jim bo poleg svetovanja, priporočil in usmeritev, nudil vso potrebno strokovno, izobraževalno, organizacijsko in administrativno pomoč ter vsakdanjo operativno pomoč pri reševanju njihovih problemov. ''''''EU svojim članicam med drugim tudi priporoča strategijo spodbujati sodelovanje študentov v odprtokodni skupnosti'''''' (gradivo je bilo pripravljeno novembra 2006).

−	Na ta način bomo za prihodnost pripravili ljudi, ki se bodo ''''''znali uporabljati odprtokodne program'''''' in se hkrati tudi zavedali, zakaj so odprtokodni programi boljši od zaprtih in licenčnih programov. Prav gotovo bodo nekateri zaposleni tudi v javnih službah in bodo lažje uporabljali odprtokodno programje~~. Tukaj se dotaknem točke 1, to je ''''''racionalizacija poslovanja javnih zavodov''''''~~.	+	Na ta način bomo za prihodnost pripravili ljudi, ki se bodo ''''''znali uporabljati odprtokodne program'''''' in se hkrati tudi zavedali, zakaj so odprtokodni programi boljši od zaprtih in licenčnih programov. Prav gotovo bodo nekateri zaposleni tudi v javnih službah in bodo lažje uporabljali odprtokodno programje.

	''''''Tonyja Stancot'''''', ustanovitelj Center of Open Source&Government v Washingtonu, je razložil tudi:		''''''Tonyja Stancot'''''', ustanovitelj Center of Open Source&Government v Washingtonu, je razložil tudi:
Vrstica 59:		Vrstica 69:
	* ''''''Zaposlovanje.'''''' Poslovni model za odprtokodno programsko opremo je podoben kot pri specializiranih storitvah, kar pomeni zelo distribuirano ponudbo. V prispodobi bi lahko rekli, da dobi vsako večje mesto priložnost za svojo "Silicon Valley", kjer je možno vedno poiskati primernega svetovalca za odprtokodno programsko opremo. Dobršen del denarja za informacijsko komunikacijsko tehnologijo, ki ga je vsak dan več, ostane "doma", preveden tudi v delovna mesta, ki so zanimiva za mlade ljudi in imajo bodočnost. Ambiciozna mesta tega ne bi smela zamuditi, prvi korak pa morajo narediti sama z migriranjem svoje lastne informatike na odprtokodno programsko opremo.		* ''''''Zaposlovanje.'''''' Poslovni model za odprtokodno programsko opremo je podoben kot pri specializiranih storitvah, kar pomeni zelo distribuirano ponudbo. V prispodobi bi lahko rekli, da dobi vsako večje mesto priložnost za svojo "Silicon Valley", kjer je možno vedno poiskati primernega svetovalca za odprtokodno programsko opremo. Dobršen del denarja za informacijsko komunikacijsko tehnologijo, ki ga je vsak dan več, ostane "doma", preveden tudi v delovna mesta, ki so zanimiva za mlade ljudi in imajo bodočnost. Ambiciozna mesta tega ne bi smela zamuditi, prvi korak pa morajo narediti sama z migriranjem svoje lastne informatike na odprtokodno programsko opremo.

−	''''''Javne službe bi morale uporabljati odprtokodne rešitve''''''. Predstavljajte si družbo, v kateri državljani ne bi imeli vpogleda v zakone, ne bi vedeli, kdaj kršijo predpise in kdaj so jim kratili pravice. Živimo v družbi, kjer programska oprema nadzoruje praktično vsak del našega življenja, administrativni postopki so tesno povezani z računalniki. Če nimamo vpogleda v delovanje, potem tudi ne moremo vedeti, ali deluje pravilno, nepristransko, ali nas obravnava korektno in po predpisih. Poleg tega državo ~~plačujeno~~ tudi zato, da razvija programje, v katero imamo kot državljani pravico vpogleda. ''''''Evropski Parlament že leta 2001 sprejel resolucijo'''''', po kateri bi morali opustiti programsko opremo, ki ne dopušča dostopa do izvirne kode.	+	''''''Javne službe bi morale uporabljati odprtokodne rešitve''''''. Predstavljajte si družbo, v kateri državljani ne bi imeli vpogleda v zakone, ne bi vedeli, kdaj kršijo predpise in kdaj so jim kratili pravice. Živimo v družbi, kjer programska oprema nadzoruje praktično vsak del našega življenja, administrativni postopki so tesno povezani z računalniki. Če nimamo vpogleda v delovanje, potem tudi ne moremo vedeti, ali deluje pravilno, nepristransko, ali nas obravnava korektno in po predpisih. Poleg tega državo plačujemo tudi zato, da razvija programje, v katero imamo kot državljani pravico vpogleda. ''''''Evropski Parlament že leta 2001 sprejel resolucijo'''''', po kateri bi morali opustiti programsko opremo, ki ne dopušča dostopa do izvirne kode.

	Poleg pravice pa s tem dosežemo tudi druge pozitivne učinke. Razliko v ceni med odprtokodnim in licenčnim programjem namenimo za:		Poleg pravice pa s tem dosežemo tudi druge pozitivne učinke. Razliko v ceni med odprtokodnim in licenčnim programjem namenimo za:
Vrstica 70:		Vrstica 80:
	''''''Največja prednost odprte kode je povezovanje in uporaba znanja''''''. Razvojni model odprte kode vzpodbuja izjemno inovativnost. To brez pridržkov priznava tudi Svetovna banka (glej [[Media:Informatika_in_odprta_koda.pdf\|Informatika in odprta koda]]).		''''''Največja prednost odprte kode je povezovanje in uporaba znanja''''''. Razvojni model odprte kode vzpodbuja izjemno inovativnost. To brez pridržkov priznava tudi Svetovna banka (glej [[Media:Informatika_in_odprta_koda.pdf\|Informatika in odprta koda]]).

−	Način izmenjave informacij in izkušenj, kot velja pri odprti kodi, je ''''''podlaga družbenega znanja''''''. Vzemimo primer razvoja tiskarstva. Ko so izumili tiskarski stroj, so bile knjige še silno ~~drave~~, pa vendar cenejše kot ročno prepisane. Srednji sloj je imel dostop do številnih del. To je bila revolucija. Cenejše so bile knjige, več jih je bilo, hitrejši je bil razvoj.	+	Način izmenjave informacij in izkušenj, kot velja pri odprti kodi, je ''''''podlaga družbenega znanja''''''. Vzemimo primer razvoja tiskarstva. Ko so izumili tiskarski stroj, so bile knjige še silno drage, pa vendar cenejše kot ročno prepisane. Srednji sloj je imel dostop do številnih del. To je bila revolucija. Cenejše so bile knjige, več jih je bilo, hitrejši je bil razvoj.

−	Projekt uvedbe odprte kode se lahko izvaja postopoma. Bistvenega pomena pa je izdelava analize uporabe programja na MOK v tem trenutku. Z izvajanjem tega projekta bi MOK postala prva v Sloveniji, tako kot Minhen.	+	Projekt uvedbe odprte kode se lahko izvaja postopoma. Bistvenega pomena pa je izdelava analize uporabe programja na MOK v tem trenutku. Z izvajanjem tega projekta bi MOK postala prva v Sloveniji, tako kot Minhen.

	''''''Ti predlogi so dokaj enostavno izvedljivi in poceni''''''. Z izvedbo predlogov bi MOK postala prva občina v Sloveniji in s tem naredila največ za svojo promocijo. Znanje, ki bi ga pridobila na tem projektu, bi potem lahko prodajala ostalim občinam v regiji, če že ne v celotni Sloveniji. Prepričan sem, da bi tehnoločki nivo MOK s tem dvignili in postali prvi v gorenjski regiji, če že ne v celotni Sloveniji.		''''''Ti predlogi so dokaj enostavno izvedljivi in poceni''''''. Z izvedbo predlogov bi MOK postala prva občina v Sloveniji in s tem naredila največ za svojo promocijo. Znanje, ki bi ga pridobila na tem projektu, bi potem lahko prodajala ostalim občinam v regiji, če že ne v celotni Sloveniji. Prepričan sem, da bi tehnoločki nivo MOK s tem dvignili in postali prvi v gorenjski regiji, če že ne v celotni Sloveniji.
Vrstica 102:		Vrstica 112:
	* [http://www.fon.com FON]		* [http://www.fon.com FON]
	* [[Media:Informatika_in_odprta_koda.pdf\|Informatika in odprta koda]]		* [[Media:Informatika_in_odprta_koda.pdf\|Informatika in odprta koda]]
		+	* [http://www.mladina.si/tednik/200320/clanek/microsoft/ Slovenska vlada je bolj naklonjena Microsoftu kot pa programski opremi, ki temelji na odprti kodi]

	[[Kategorija:MOK]]		[[Kategorija:MOK]]
	{{KS footer}}		{{KS footer}}

Boris Oblak: New page: ==Baza znanja, komuniciranje in izmenjava informacij== Odkar sem postal predsednik krajevne skupnosti, me ljudje sprašujejo, kako naj komunicirajo z MOK. Ali je potrebno vse urediti preko...

2008-02-23T08:09:17Z

New page: ==Baza znanja, komuniciranje in izmenjava informacij== Odkar sem postal predsednik krajevne skupnosti, me ljudje sprašujejo, kako naj komunicirajo z MOK. Ali je potrebno vse urediti preko...

Nova stran

==Baza znanja, komuniciranje in izmenjava informacij==
Odkar sem postal predsednik krajevne skupnosti, me ljudje sprašujejo, kako naj komunicirajo z MOK. Ali je potrebno vse urediti preko telefona? Kako naj spremljajo, kdaj bo določena naloga opravljena in kako naj sporočajo svoje predlage.

Pogled na spletno stran MOK glede teh vprašanj ni preveč navdušujoč. Spletna stran omogoča samo read-only dostop do vsebin in je namenjena informiranju krajanov. Informiranje pa je po definiciji - citiram:
<div style="color:blue">
Informiranje ali obveščanje je oddajanje, razširjanje informacij, enosmerno sporočanje brez povratne zanke. V teoriji in praksi odnosov z javnostmi predstavlja informiranje ali obveščanje enega od štirih razvojnih komunikacijskih modelov, ki izhaja iz prepričanja, da če imajo ljudje informacije, razumejo razloge dejanj in jih tudi sami podpirajo. Pri tem modelu pa gre pravzaprav za ''''''razširjanje ugodnih, pozitivnih informacij o organizaciji ali posamezniku in za prikrivanje neugodnih, negativnih, neprijetnih''''''. Odnosi z javnostmi so tradicionalno namreč poskušali vplivati na javnosti v prid organizacij in svojih klientov tako, da so razvijali enosmerno prepričevalno komunikacijo od organizacije k njenim javnostim. Namen obveščanja je spremeniti vedenje javnosti, ne pa tudi vedenja tistega, ki obvešča, zato se je za ta razvojni model odnosov z javnostmi v komunikologiji uveljavil izraz asimetrično ali enosmerno komuniciranje.

Tipična uporaba informiranja namesto komuniciranja je v vladnih in drugih državnih ustanovah.
</div>

Zato je nujno potrebno uvesti ''''''komuniciranje'''''', to je obojestransko izmenjavo informacij. Občani moramo imeti možnost zastavljati vprašanja in pričakovati odgovore nanje. Smiselno je graditi bazo vprašanj in odgovorov nanje in s tem omogočiti občanom, da že med rešenimi zadevami najdejo odgovor nanje.

Če pogledamo po internetu, lahko najdemo kot vir znanja in informacij razne enciklopedije. Najbolj poznana komercialna enciklopedija je Britannica. Vedno bolj pa se ji postavlja ob rob prosta enciklopedija Wikipedia, ki pa jo že v marsičem prekaša. Britannica ima recimo 120.000 člankov, [http://sl.wikipedia.org Wikipedia] pa preko 1.000.000. Danes Wikipedijo že priznajo kot vir sklicevanja pri objavi raznih člankov.

Wikipedia temelji na tehnologiji ''''''Wiki'''''', ki je:
* je zbirka podatkov, do katere lahko dostopajo vsi
* urejanje podatkov je tako enostavno, da zbirko lahko ureja vsakdo

Tehnologija Wiki je idealna za izmenjavo znanja, mnenj in izkušenj. Vanjo lahko dodajajo, spreminjajo in oblikujejo vsi. Možno je tudi del vsebine zaščititi (razni odloki, akti, zapisniki in podobni dokumenti, ki se ne smejo spreminjati).

Zato predlagam, da MOK postavi spletno stran po izgledu Wikipedije in na kateri bomo krajani (tudi šole) lahko:
* postavljali vprašanja za MOK in prejemali odgovore nanje
* dodajali lastne članke
* izmenjavali mnenja
* dajali pobude
* urejali pomanjkljive in/ali netočne vsebine
* objavljali raziskovalne naloge v šolah
* objavljali seminarske naloge v šolah
* nudili pomoč pri izobraževanju (tudi odraslih)
* objavljali, kako se napiše cirriculum vitae
** kaj naj vsebuje
** kako ga napisati
** tudi za odrasle
** na teh straneh bi lahko objavljali svoj CV, s tem bi se gradila baza, po kateri bi lahko podjetniki iskali bodoče sodelavce

Predlagam, naj MOK predlaga uporabo Wiki tehnologije že v osnovnih šolah, uveda pa v srednjih šolah.

==Brezžični internet v MOK==
To, da posameznik prispeva malo in potem lahko uporablja vse, kar so prispevali ostali, lahko uporabimo še v enem primeru. In tudi ta primer je podlaga za znanje in tehnologijo. To so ''''''brezžične internetne dostopne točke'''''' po celotni občini. Posamezniki bi postavili pri sebi doma brezžično dostopno točko, do katere bi dovolili dostop tudi drugim, ki so prav tako postavili doma enake točke. Ker ne želim odkrivati tople vode naj povem, da v svetu že obstaja komuna, ki se ukvarja prav s tem. Imenuje se FON (http://www.fon.com). Kupiš dostopno točko, ki ima dva oddajnika. Eden je zasebni, kjer imaš vse zaščite, da si varen. Javni pa je odprt. Za vse, ki imajo kupljene te dostopne točke, je dostop zastonj, ostali pa plačajo. Cena dostopne točke je pb. 25€. Omrežje FON nastaja po celem svetu.

Za izvedbo omrežja FON v MOK se potrebuje samo:
* obvestiti ljudi, da to sploh obstaja (propaganda)
* mogoče subvencionirati prvih 1.000 FON dostopnih točk (če se vsakemu subvencionira 10€, potem je to samo 10.000 €)
* dogovoriti se z enim podjetjem (lokalnim :-)), ki
** lahko v dovolj velikih količinah in dovolj hitro dobavlja robo
** nudi pomoč pri postavitvi

==Uvedba odprte kode v MOK==
Zadnjič je bil v oddaji, ki jo vodi ''''''Sašo Hribar'''''', predstavljen poklic strojnik. Gospod, ki je predstavljal poklic, je dejal, da se želja po strojništvu pokaže skoraj v vseh ljudeh, ko so majhni. Začnemo se učiti tako, da najprej neko delujočo stvar razstavimo in si ogledamo, kako je sestavljena. Prepričan sem, da se dobro spominjamo, kako smo doma razstavljali razne stvari, najprej se je našla v kleti ali na podstrešju kakšna stara budilka, kasneje so bila to kolesa, pa mopedi. Problem pa je nastal, ko smo kakšno stvar razstavili tako, da je kasneje nismo mogli več sestaviti v delujoče stanje. Zato so nas (smo svoje otroke) starši pri teh raziskavah ovirali. Tudi v šolah se verjetno iz istega razloga takih metod ne uporabljamo.

Verjamem pa, da bi bile te metode učinkovite. In prav tukaj imamo vsaj eno dobro možnost. ''''''V šolah uporabimo odprtokodno programje''''''. Ima prav vse dobre lastnosti: da se ga razstaviti in pogledati, kako je zgrajeno, lahko ga popravimo in oblikujemo po svojih željah in se s tem učimo. Ima pa eno veliko prednost pred mopedi: če ga pokvarimo enostavno vzamemo novega. Pa še nič ne stane.

V šolah se lahko uporabi veliko odprte kode. To so ugotovili tudi v inštituru OKO (http://www.institut-oko.si). Na njihovi spletni strani si lahko ogledamo tudi rezultate raznih raziskav in anket. V inštitutu OKO učitelji in drugi uporabniki po vsej Sloveniji dobijo svoj ''''''strokovno informacijski center'''''', ki jim bo poleg svetovanja, priporočil in usmeritev, nudil vso potrebno strokovno, izobraževalno, organizacijsko in administrativno pomoč ter vsakdanjo operativno pomoč pri reševanju njihovih problemov. ''''''EU svojim članicam med drugim tudi priporoča strategijo spodbujati sodelovanje študentov v odprtokodni skupnosti'''''' (gradivo je bilo pripravljeno novembra 2006).

Na ta način bomo za prihodnost pripravili ljudi, ki se bodo ''''''znali uporabljati odprtokodne program'''''' in se hkrati tudi zavedali, zakaj so odprtokodni programi boljši od zaprtih in licenčnih programov. Prav gotovo bodo nekateri zaposleni tudi v javnih službah in bodo lažje uporabljali odprtokodno programje. Tukaj se dotaknem točke 1, to je ''''''racionalizacija poslovanja javnih zavodov''''''.

''''''Tonyja Stancot'''''', ustanovitelj Center of Open Source&Government v Washingtonu, je razložil tudi:
* ''''''Izobraževanje.'''''' Odprtokodna programska oprema je idealna za šolanje informatikov. Študentje se lahko preizkušajo "v živo", ne pa na nekakšnih šolskih igračkah. Mnogi priznavajo, da jih je prav to naredilo za informatike. Po drugi strani je jasno, da bi brez rešitev, ki so jih v preteklosti prispevali prav študentje, informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) zgledala precej bolj borno. Lastniška programska oprema z "zaklenjeno" izvirno kodo je skregana z izobraževanjem. Tisti, ki ji kljub temu zagotavljajo monopol v šolah, pa so skregani s pametjo. Izobraževanje z odprto kodo v informatiki je nekaj takega kot izobraževanje z metodo primerov v ekonomiji: ekonomski fakulteti, ki ne uporablja take metode bi morali prepovedati vpisovanje.
* ''''''Zaposlovanje.'''''' Poslovni model za odprtokodno programsko opremo je podoben kot pri specializiranih storitvah, kar pomeni zelo distribuirano ponudbo. V prispodobi bi lahko rekli, da dobi vsako večje mesto priložnost za svojo "Silicon Valley", kjer je možno vedno poiskati primernega svetovalca za odprtokodno programsko opremo. Dobršen del denarja za informacijsko komunikacijsko tehnologijo, ki ga je vsak dan več, ostane "doma", preveden tudi v delovna mesta, ki so zanimiva za mlade ljudi in imajo bodočnost. Ambiciozna mesta tega ne bi smela zamuditi, prvi korak pa morajo narediti sama z migriranjem svoje lastne informatike na odprtokodno programsko opremo.

''''''Javne službe bi morale uporabljati odprtokodne rešitve''''''. Predstavljajte si družbo, v kateri državljani ne bi imeli vpogleda v zakone, ne bi vedeli, kdaj kršijo predpise in kdaj so jim kratili pravice. Živimo v družbi, kjer programska oprema nadzoruje praktično vsak del našega življenja, administrativni postopki so tesno povezani z računalniki. Če nimamo vpogleda v delovanje, potem tudi ne moremo vedeti, ali deluje pravilno, nepristransko, ali nas obravnava korektno in po predpisih. Poleg tega državo plačujeno tudi zato, da razvija programje, v katero imamo kot državljani pravico vpogleda. ''''''Evropski Parlament že leta 2001 sprejel resolucijo'''''', po kateri bi morali opustiti programsko opremo, ki ne dopušča dostopa do izvirne kode.

Poleg pravice pa s tem dosežemo tudi druge pozitivne učinke. Razliko v ceni med odprtokodnim in licenčnim programjem namenimo za:
* izobraževanje kadra za uporabo odprtokodnih rešitev
* prehodu na odprtokodne rešitve
* nadaljnji razvoj odprtokodnih rešitev

Bistven je prispevek odprte kode k inovativnosti in k razvoju domače programske industrije. ''''''EU ima dobro utemeljeno strategijo odprte kode'''''', Slovenija pa vanjo še ni dobro vključena.

''''''Največja prednost odprte kode je povezovanje in uporaba znanja''''''. Razvojni model odprte kode vzpodbuja izjemno inovativnost. To brez pridržkov priznava tudi Svetovna banka (glej [[Media:Informatika_in_odprta_koda.pdf|Informatika in odprta koda]]).

Način izmenjave informacij in izkušenj, kot velja pri odprti kodi, je ''''''podlaga družbenega znanja''''''. Vzemimo primer razvoja tiskarstva. Ko so izumili tiskarski stroj, so bile knjige še silno drave, pa vendar cenejše kot ročno prepisane. Srednji sloj je imel dostop do številnih del. To je bila revolucija. Cenejše so bile knjige, več jih je bilo, hitrejši je bil razvoj.

Projekt uvedbe odprte kode se lahko izvaja postopoma. Bistvenega pomena pa je izdelava analize uporabe programja na MOK v tem trenutku. Z izvajanjem tega projekta bi MOK postala prva v Sloveniji, tako kot Minhen.

''''''Ti predlogi so dokaj enostavno izvedljivi in poceni''''''. Z izvedbo predlogov bi MOK postala prva občina v Sloveniji in s tem naredila največ za svojo promocijo. Znanje, ki bi ga pridobila na tem projektu, bi potem lahko prodajala ostalim občinam v regiji, če že ne v celotni Sloveniji. Prepričan sem, da bi tehnoločki nivo MOK s tem dvignili in postali prvi v gorenjski regiji, če že ne v celotni Sloveniji.

==Terminski plan==
{| class="wikitable" border="1" cellspacing="0px" cellpadding="2px"
!predlog !!2008!!2009!!2010!!2011!!2012!!2013!!2014!!2015!!2016!!2017
|-
| Odprta koda v SŠ ||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx
|-
| Odprta koda v VŠ || || || || ||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx
|-
| Odprta koda v MOK || || || || ||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx
|-
| wiki v šolah ||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx
|-
| wiki v MOK ||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx
|-
| FON (brezžični) || || || || || || || || || ||
|-
| - poskusno ena KS ||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx
|-
| - MOK || ||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx||xxxx
|}

==Viri==
* [http://www.institut-oko.si/ Inštitut OKO]
* [http://www.coks.si/ Center odprte kode Slovenije]
* [http://www.fon.com FON]
* [[Media:Informatika_in_odprta_koda.pdf|Informatika in odprta koda]]

[[Kategorija:MOK]]
{{KS footer}}

← Starejša redakcija		Redakcija: 04:48, 4. marec 2008
Vrstica 57:		Vrstica 57:

	==Uvedba odprte kode v MOK==		==Uvedba odprte kode v MOK==
−	Zadnjič je bil v oddaji, ki jo vodi ~~'''~~'''Sašo Hribar~~'''~~''', predstavljen poklic strojnik. Gospod, ki je predstavljal poklic, je dejal, da se želja po strojništvu pokaže skoraj v vseh ljudeh, ko so majhni. Začnemo se učiti tako, da najprej neko delujočo stvar razstavimo in si ogledamo, kako je sestavljena. Prepričan sem, da se dobro spominjamo, kako smo doma razstavljali razne stvari, najprej se je našla v kleti ali na podstrešju kakšna stara budilka, kasneje so bila to kolesa, pa mopedi. Problem pa je nastal, ko smo kakšno stvar razstavili tako, da je kasneje nismo mogli več sestaviti v delujoče stanje. Zato so nas (smo svoje otroke) starši pri teh raziskavah ovirali. Tudi v šolah se verjetno iz istega razloga takih metod ne uporabljamo.	+	Zadnjič je bil v oddaji, ki jo vodi '''Sašo Hribar''', predstavljen poklic strojnik. Gospod, ki je predstavljal poklic, je dejal, da se želja po strojništvu pokaže skoraj v vseh ljudeh, ko so majhni. Začnemo se učiti tako, da najprej neko delujočo stvar razstavimo in si ogledamo, kako je sestavljena. Prepričan sem, da se dobro spominjamo, kako smo doma razstavljali razne stvari, najprej se je našla v kleti ali na podstrešju kakšna stara budilka, kasneje so bila to kolesa, pa mopedi. Problem pa je nastal, ko smo kakšno stvar razstavili tako, da je kasneje nismo mogli več sestaviti v delujoče stanje. Zato so nas (smo svoje otroke) starši pri teh raziskavah ovirali. Tudi v šolah se verjetno iz istega razloga takih metod ne uporabljamo.

−	Verjamem pa, da bi bile te metode učinkovite. In prav tukaj imamo vsaj eno dobro možnost. ~~'''~~'''V šolah uporabimo odprtokodno programje~~'''~~'''. Ima prav vse dobre lastnosti: da se ga razstaviti in pogledati, kako je zgrajeno, lahko ga popravimo in oblikujemo po svojih željah in se s tem učimo. Ima pa eno veliko prednost pred mopedi: če ga pokvarimo enostavno vzamemo novega. Pa še nič ne stane.	+	Verjamem pa, da bi bile te metode učinkovite. In prav tukaj imamo vsaj eno dobro možnost. '''V šolah uporabimo odprtokodno programje'''. Ima prav vse dobre lastnosti: da se ga razstaviti in pogledati, kako je zgrajeno, lahko ga popravimo in oblikujemo po svojih željah in se s tem učimo. Ima pa eno veliko prednost pred mopedi: če ga pokvarimo enostavno vzamemo novega. Pa še nič ne stane.

−	V šolah se lahko uporabi veliko odprte kode. To so ugotovili tudi v inštituru OKO (http://www.institut-oko.si). Na njihovi spletni strani si lahko ogledamo tudi rezultate raznih raziskav in anket. V inštitutu OKO učitelji in drugi uporabniki po vsej Sloveniji dobijo svoj ~~'''~~'''strokovno informacijski center~~'''~~''', ki jim bo poleg svetovanja, priporočil in usmeritev, nudil vso potrebno strokovno, izobraževalno, organizacijsko in administrativno pomoč ter vsakdanjo operativno pomoč pri reševanju njihovih problemov. ~~'''~~'''EU svojim članicam med drugim tudi priporoča strategijo spodbujati sodelovanje študentov v odprtokodni skupnosti~~'''~~''' (gradivo je bilo pripravljeno novembra 2006).	+	V šolah se lahko uporabi veliko odprte kode. To so ugotovili tudi v inštituru OKO (http://www.institut-oko.si). Na njihovi spletni strani si lahko ogledamo tudi rezultate raznih raziskav in anket. V inštitutu OKO učitelji in drugi uporabniki po vsej Sloveniji dobijo svoj '''strokovno informacijski center''', ki jim bo poleg svetovanja, priporočil in usmeritev, nudil vso potrebno strokovno, izobraževalno, organizacijsko in administrativno pomoč ter vsakdanjo operativno pomoč pri reševanju njihovih problemov. '''EU svojim članicam med drugim tudi priporoča strategijo spodbujati sodelovanje študentov v odprtokodni skupnosti''' (gradivo je bilo pripravljeno novembra 2006).

−	Na ta način bomo za prihodnost pripravili ljudi, ki se bodo ~~'''~~'''znali uporabljati odprtokodne program~~'''~~''' in se hkrati tudi zavedali, zakaj so odprtokodni programi boljši od zaprtih in licenčnih programov. Prav gotovo bodo nekateri zaposleni tudi v javnih službah in bodo lažje uporabljali odprtokodno programje.	+	Na ta način bomo za prihodnost pripravili ljudi, ki se bodo '''znali uporabljati odprtokodne program''' in se hkrati tudi zavedali, zakaj so odprtokodni programi boljši od zaprtih in licenčnih programov. Prav gotovo bodo nekateri zaposleni tudi v javnih službah in bodo lažje uporabljali odprtokodno programje.

−	~~'''~~'''Tonyja Stancot~~'''~~''', ustanovitelj Center of Open Source&Government v Washingtonu, je razložil tudi:	+	'''Tonyja Stancot''', ustanovitelj Center of Open Source&Government v Washingtonu, je razložil tudi:
−	* ~~'''~~'''Izobraževanje.~~'''~~''' Odprtokodna programska oprema je idealna za šolanje informatikov. Študentje se lahko preizkušajo "v živo", ne pa na nekakšnih šolskih igračkah. Mnogi priznavajo, da jih je prav to naredilo za informatike. Po drugi strani je jasno, da bi brez rešitev, ki so jih v preteklosti prispevali prav študentje, informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) zgledala precej bolj borno. Lastniška programska oprema z "zaklenjeno" izvirno kodo je skregana z izobraževanjem. Tisti, ki ji kljub temu zagotavljajo monopol v šolah, pa so skregani s pametjo. Izobraževanje z odprto kodo v informatiki je nekaj takega kot izobraževanje z metodo primerov v ekonomiji: ekonomski fakulteti, ki ne uporablja take metode bi morali prepovedati vpisovanje.	+	* '''Izobraževanje.''' Odprtokodna programska oprema je idealna za šolanje informatikov. Študentje se lahko preizkušajo "v živo", ne pa na nekakšnih šolskih igračkah. Mnogi priznavajo, da jih je prav to naredilo za informatike. Po drugi strani je jasno, da bi brez rešitev, ki so jih v preteklosti prispevali prav študentje, informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) zgledala precej bolj borno. Lastniška programska oprema z "zaklenjeno" izvirno kodo je skregana z izobraževanjem. Tisti, ki ji kljub temu zagotavljajo monopol v šolah, pa so skregani s pametjo. Izobraževanje z odprto kodo v informatiki je nekaj takega kot izobraževanje z metodo primerov v ekonomiji: ekonomski fakulteti, ki ne uporablja take metode bi morali prepovedati vpisovanje.
−	* ~~'''~~'''Zaposlovanje.~~'''~~''' Poslovni model za odprtokodno programsko opremo je podoben kot pri specializiranih storitvah, kar pomeni zelo distribuirano ponudbo. V prispodobi bi lahko rekli, da dobi vsako večje mesto priložnost za svojo "Silicon Valley", kjer je možno vedno poiskati primernega svetovalca za odprtokodno programsko opremo. Dobršen del denarja za informacijsko komunikacijsko tehnologijo, ki ga je vsak dan več, ostane "doma", preveden tudi v delovna mesta, ki so zanimiva za mlade ljudi in imajo bodočnost. Ambiciozna mesta tega ne bi smela zamuditi, prvi korak pa morajo narediti sama z migriranjem svoje lastne informatike na odprtokodno programsko opremo.	+	* '''Zaposlovanje.''' Poslovni model za odprtokodno programsko opremo je podoben kot pri specializiranih storitvah, kar pomeni zelo distribuirano ponudbo. V prispodobi bi lahko rekli, da dobi vsako večje mesto priložnost za svojo "Silicon Valley", kjer je možno vedno poiskati primernega svetovalca za odprtokodno programsko opremo. Dobršen del denarja za informacijsko komunikacijsko tehnologijo, ki ga je vsak dan več, ostane "doma", preveden tudi v delovna mesta, ki so zanimiva za mlade ljudi in imajo bodočnost. Ambiciozna mesta tega ne bi smela zamuditi, prvi korak pa morajo narediti sama z migriranjem svoje lastne informatike na odprtokodno programsko opremo.

−	~~'''~~'''Javne službe bi morale uporabljati odprtokodne rešitve~~'''~~'''. Predstavljajte si družbo, v kateri državljani ne bi imeli vpogleda v zakone, ne bi vedeli, kdaj kršijo predpise in kdaj so jim kratili pravice. Živimo v družbi, kjer programska oprema nadzoruje praktično vsak del našega življenja, administrativni postopki so tesno povezani z računalniki. Če nimamo vpogleda v delovanje, potem tudi ne moremo vedeti, ali deluje pravilno, nepristransko, ali nas obravnava korektno in po predpisih. Poleg tega državo plačujemo tudi zato, da razvija programje, v katero imamo kot državljani pravico vpogleda. ~~'''~~'''Evropski Parlament že leta 2001 sprejel resolucijo~~'''~~''', po kateri bi morali opustiti programsko opremo, ki ne dopušča dostopa do izvirne kode.	+	'''Javne službe bi morale uporabljati odprtokodne rešitve'''. Predstavljajte si družbo, v kateri državljani ne bi imeli vpogleda v zakone, ne bi vedeli, kdaj kršijo predpise in kdaj so jim kratili pravice. Živimo v družbi, kjer programska oprema nadzoruje praktično vsak del našega življenja, administrativni postopki so tesno povezani z računalniki. Če nimamo vpogleda v delovanje, potem tudi ne moremo vedeti, ali deluje pravilno, nepristransko, ali nas obravnava korektno in po predpisih. Poleg tega državo plačujemo tudi zato, da razvija programje, v katero imamo kot državljani pravico vpogleda. '''Evropski Parlament že leta 2001 sprejel resolucijo''', po kateri bi morali opustiti programsko opremo, ki ne dopušča dostopa do izvirne kode.

	Poleg pravice pa s tem dosežemo tudi druge pozitivne učinke. Razliko v ceni med odprtokodnim in licenčnim programjem namenimo za:		Poleg pravice pa s tem dosežemo tudi druge pozitivne učinke. Razliko v ceni med odprtokodnim in licenčnim programjem namenimo za:
Vrstica 76:		Vrstica 76:
	* nadaljnji razvoj odprtokodnih rešitev		* nadaljnji razvoj odprtokodnih rešitev

−	Bistven je prispevek odprte kode k inovativnosti in k razvoju domače programske industrije. ~~'''~~'''EU ima dobro utemeljeno strategijo odprte kode~~'''~~''', Slovenija pa vanjo še ni dobro vključena.	+	Bistven je prispevek odprte kode k inovativnosti in k razvoju domače programske industrije. '''EU ima dobro utemeljeno strategijo odprte kode''', Slovenija pa vanjo še ni dobro vključena.

−	~~'''~~'''Največja prednost odprte kode je povezovanje in uporaba znanja~~'''~~'''. Razvojni model odprte kode vzpodbuja izjemno inovativnost. To brez pridržkov priznava tudi Svetovna banka (glej [[Media:Informatika_in_odprta_koda.pdf\|Informatika in odprta koda]]).	+	'''Največja prednost odprte kode je povezovanje in uporaba znanja'''. Razvojni model odprte kode vzpodbuja izjemno inovativnost. To brez pridržkov priznava tudi Svetovna banka (glej [[Media:Informatika_in_odprta_koda.pdf\|Informatika in odprta koda]]).

−	Način izmenjave informacij in izkušenj, kot velja pri odprti kodi, je ~~'''~~'''podlaga družbenega znanja~~'''~~'''. Vzemimo primer razvoja tiskarstva. Ko so izumili tiskarski stroj, so bile knjige še silno drage, pa vendar cenejše kot ročno prepisane. Srednji sloj je imel dostop do številnih del. To je bila revolucija. Cenejše so bile knjige, več jih je bilo, hitrejši je bil razvoj.	+	Način izmenjave informacij in izkušenj, kot velja pri odprti kodi, je '''podlaga družbenega znanja'''. Vzemimo primer razvoja tiskarstva. Ko so izumili tiskarski stroj, so bile knjige še silno drage, pa vendar cenejše kot ročno prepisane. Srednji sloj je imel dostop do številnih del. To je bila revolucija. Cenejše so bile knjige, več jih je bilo, hitrejši je bil razvoj.

	Projekt uvedbe odprte kode se lahko izvaja postopoma. Bistvenega pomena pa je izdelava analize uporabe programja na MOK v tem trenutku. Z izvajanjem tega projekta bi MOK postala prva v Sloveniji, tako kot Minhen.		Projekt uvedbe odprte kode se lahko izvaja postopoma. Bistvenega pomena pa je izdelava analize uporabe programja na MOK v tem trenutku. Z izvajanjem tega projekta bi MOK postala prva v Sloveniji, tako kot Minhen.

−	~~'''~~'''Ti predlogi so dokaj enostavno izvedljivi in poceni~~'''~~'''. Z izvedbo predlogov bi MOK postala prva občina v Sloveniji in s tem naredila največ za svojo promocijo. Znanje, ki bi ga pridobila na tem projektu, bi potem lahko prodajala ostalim občinam v regiji, če že ne v celotni Sloveniji. Prepričan sem, da bi tehnoločki nivo MOK s tem dvignili in postali prvi v gorenjski regiji, če že ne v celotni Sloveniji.	+	'''Ti predlogi so dokaj enostavno izvedljivi in poceni'''. Z izvedbo predlogov bi MOK postala prva občina v Sloveniji in s tem naredila največ za svojo promocijo. Znanje, ki bi ga pridobila na tem projektu, bi potem lahko prodajala ostalim občinam v regiji, če že ne v celotni Sloveniji. Prepričan sem, da bi tehnoločki nivo MOK s tem dvignili in postali prvi v gorenjski regiji, če že ne v celotni Sloveniji.

	==Terminski plan==		==Terminski plan==