Morfonološko načelo - Zgodovina strani

Boris Oblak ob 05:22, 19. november 2009

2009-11-19T05:22:19Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 05:22, 19. november 2009
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	'''Morfonološko načelo''' uporabljamo za zapis besed. Zadnji glas (če seveda ni samoglasnik) se vedno zapisuje tako, kot ga izgovarjamo pred samoglasnikom. Primer: PRIŠEL Na koncu zapišemo L, ker se pred samoglasnikom tako izgovori - PRIŠLA. Ali pa beseda RAD - RADA.		'''Morfonološko načelo''' uporabljamo za zapis besed. Zadnji glas (če seveda ni samoglasnik) se vedno zapisuje tako, kot ga izgovarjamo pred samoglasnikom. Primer: PRIŠEL Na koncu zapišemo L, ker se pred samoglasnikom tako izgovori - PRIŠLA. Ali pa beseda RAD - RADA.

−	Potem pa poznamo tudi načelo za izgovorjavo. Mi najlažje skupaj izgovarjamo nezveneče nezvočnike (NN). To so vse črke v stavku '''TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA''', brez samoglasnikov. In kadar pride do tega, da sta v besedi skupaj dva glasova, ki nista oba NN, naredimo premeno po zvenečnosti. In tisti glas, ki je na primer zveneč nezvočnik (ZN) (to so vse črke v besedi '''BEDI ŽE ZGODAJ''', brez samoglasnikov) spremenimo v NN.	+	Potem pa poznamo tudi načelo za izgovorjavo. Mi najlažje skupaj izgovarjamo {{slovenščina/soglasnik_nezvočnik_nezveneč\|nezveneče nezvočnike}} (NN). To so vse črke v stavku '''TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA''', brez samoglasnikov. In kadar pride do tega, da sta v besedi skupaj dva glasova, ki nista oba NN, naredimo premeno po zvenečnosti. In tisti glas, ki je na primer {{slovenščina/soglasnik_nezvočnik_zveneč\|zveneč nezvočnik}} (ZN) (to so vse črke v besedi '''BEDI ŽE ZGODAJ''', brez samoglasnikov) spremenimo v {{{{slovenščina/soglasnik_nezvočnik_nezveneč\|NN}}.

	Primer: NAHRBTNIK		Primer: NAHRBTNIK

Boris Oblak ob 05:13, 19. november 2009

2009-11-19T05:13:45Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 05:13, 19. november 2009
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	Gledamo glasova B in T. B je ZN, T pa NN. Zato B spremenimo v P in imamo dva NN-ja skupaj. In lažje izgovorimo. Vendar zapisujemo še vedno B, ker pri nas ne velja načelo "piši kao što govoriš".		Gledamo glasova B in T. B je ZN, T pa NN. Zato B spremenimo v P in imamo dva NN-ja skupaj. In lažje izgovorimo. Vendar zapisujemo še vedno B, ker pri nas ne velja načelo "piši kao što govoriš".

−	Glasove delimo na samoglasnike in soglasnike. Soglasnike delimo na zvočnike (beseda '''MLINARJEV''', brez samoglasnikov) in nezvočnike. Nezvočniki pa se delijo na nezveneče ('''TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA''') in zveneče ('''BEDI ŽE ZGODAJ''').	+	Glasove delimo na samoglasnike in soglasnike. Soglasnike delimo na {{slovenščina/soglasnik_zvočnik\|zvočnike}} (beseda '''MLINARJEV''', brez samoglasnikov) in {{slovenščina/soglasnik_nezvočnik\|nezvočnike}}. Nezvočniki pa se delijo na {{slovenščina/soglasnik_nezvočnik_nezveneč\|nezveneče}} ('''TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA''') in {{slovenščina/soglasnik_nezvočnik_zveneč\|zveneče}} ('''BEDI ŽE ZGODAJ''').

	[[Kategorija:Slovenščina]]		[[Kategorija:Slovenščina]]

Boris Oblak: New page: '''Morfonološko načelo''' uporabljamo za zapis besed. Zadnji glas (če seveda ni samoglasnik) se vedno zapisuje tako, kot ga izgovarjamo pred samoglasnikom. Primer: PRIŠEL Na koncu zapi...

2009-11-18T14:43:46Z

New page: '''Morfonološko načelo''' uporabljamo za zapis besed. Zadnji glas (če seveda ni samoglasnik) se vedno zapisuje tako, kot ga izgovarjamo pred samoglasnikom. Primer: PRIŠEL Na koncu zapi...

Nova stran

'''Morfonološko načelo''' uporabljamo za zapis besed. Zadnji glas (če seveda ni samoglasnik) se vedno zapisuje tako, kot ga izgovarjamo pred samoglasnikom. Primer: PRIŠEL Na koncu zapišemo L, ker se pred samoglasnikom tako izgovori - PRIŠLA. Ali pa beseda RAD - RADA.

Potem pa poznamo tudi načelo za izgovorjavo. Mi najlažje skupaj izgovarjamo nezveneče nezvočnike (NN). To so vse črke v stavku '''TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA''', brez samoglasnikov. In kadar pride do tega, da sta v besedi skupaj dva glasova, ki nista oba NN, naredimo premeno po zvenečnosti. In tisti glas, ki je na primer zveneč nezvočnik (ZN) (to so vse črke v besedi '''BEDI ŽE ZGODAJ''', brez samoglasnikov) spremenimo v NN.

Primer: NAHRBTNIK

Gledamo glasova B in T. B je ZN, T pa NN. Zato B spremenimo v P in imamo dva NN-ja skupaj. In lažje izgovorimo. Vendar zapisujemo še vedno B, ker pri nas ne velja načelo "piši kao što govoriš".

Glasove delimo na samoglasnike in soglasnike. Soglasnike delimo na zvočnike (beseda '''MLINARJEV''', brez samoglasnikov) in nezvočnike. Nezvočniki pa se delijo na nezveneče ('''TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA''') in zveneče ('''BEDI ŽE ZGODAJ''').

[[Kategorija:Slovenščina]]